V slovenskih osnovnih šolah se iz leta v leto povečuje število otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. V lanskem šolskem letu je bilo v šolah 18.464 učencev priseljencev, kar predstavlja 9,76 odstotka populacije osnovnošolcev.
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) se je delež učencev priseljencev približno v desetletju skoraj potrojil in je danes učenec priseljenec že približno vsak deseti osnovnošolec. Porast učencev priseljencev postavlja šole pred velike izzive, kako jim omogočiti čim hitrejše usvajanje jezika, hkrati pa jim zagotoviti uspešno vključitev v pouk in življenje v razredu.
S tem namenom se na MIZM zavzemajo za uvedbo znanja slovenščine kot pogoj za vpis v srednjo šolo in uvedbo pripravljalnic z učenjem slovenščine za tujce. Ob načrtih koncepta pripravljalnic za učence priseljence, ki ne znajo slovensko, se med stroko in politiko močno iskri že dolga leta. Medtem ko nekateri ločeno intenzivno učenje jezika pred vključitvijo v redne razrede pozdravljajo, drugi opozarjajo na segregacijo oziroma še dodatno ločevanje in izolacijo otrok priseljencev.
Postopno vključevanje v pouk
Kot so spomnili na MIZM, je na področju osnovnošolskega izobraževanja začetno učenje slovenskega jezika za učence priseljence urejeno z zakonom o osnovni šoli ter pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. »Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski, se ob vključitvi v osnovno šolo vključijo v redni pouk in se med poukom vključujejo v začetni pouk slovenščine v skupini. Za učence, ki se v šolo vključijo v prvem ocenjevalnem obdobju, je za skupino do 4 učencev določenih 120 ur pouka slovenščine, za skupino od 5 do 8 učencev 160 ur slovenščine in za skupino od 9 do 17 učencev 180 ur slovenščine,« so pojasnili na ministrstvu.
Povedali so, da mora za učence priseljence, ki se vključijo v šolo v drugem ocenjevalnem obdobju, osnovna šola v tekočem šolskem letu izvesti še 35 dodatnih ur slovenščine, v naslednjem šolskem letu pa te učence lahko vključi v začetni pouk slovenščine po merilih 120, 160 oziroma 180 ur.
Na ministrstvu so poudarili, da je po najmanj devetih prvič vključenih učencih tujcih do konca oktobra v tekočem šolskem letu mogoče sistemizirati od 0,25 do 1 delovno mesta učitelja za začetni pouk slovenščine: »Glede na raven znanja slovenskega jezika se potem učenci priseljenci v pouk obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma, in sicer v skladu s smernicami za vključevanje učencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih je sprejel strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje.«
Kot so še razložili na MIZM, so vsebinska podlaga za izvajanje začetnega pouka slovenščine učni načrti za začetni pouk slovenščine, pripravljeni posebej za posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja osnovne šole. Pouk je usmerjen predvsem v razvijanje sporazumevalne zmožnosti učencev v slovenščini kot drugem jeziku in prilagojen njihovi starosti, predhodnemu znanju, stopnji opismenjenosti posameznega učenca ter drugim individualnim značilnostim.
Pomanjkljivosti v dosedanji praksi
Minula praksa na šolah je pokazala, da organizacija omogočanja dodatnega učenja slovenščine za učence priseljence ni bila enotna. Da je izvedba začetnega pouka slovenščine za učence priseljence pristojnost posamezne šole, potrjujejo tudi na MIZM: »Šola glede na število učencev, čas njihove vključitve, njihovo jezikovno predznanje in kadrovske možnosti določi organizacijo, časovno razporeditev in izvajalca začetnega pouka slovenščine. Zaradi takšne ureditve se izvedbeni modeli začetnega pouka slovenščine med šolami lahko razlikujejo, čeprav so zakonska pravica učencev priseljencev, obseg ur in vsebinska izhodišča določeni na državni ravni.«
Ob tem so na ministrstvu poudarili, da so bile v praksi zaznane tudi pomembne pomanjkljivosti: »Analize izvajanja so pokazale, da je bil začetni pouk slovenščine na nekaterih šolah sistematično in kakovostno organiziran, na posameznih šolah pa so bile težave izrazite. Nanašale so se zlasti na nezadosten obseg ur, pomanjkanje ustrezno usposobljenih izvajalcev, nezadostno podporo vodstva in strokovnih delavcev ter omejene možnosti nadaljnje jezikovne podpore učencem, ki so jo potrebovali tudi po prvem letu vključitve.«
Na MIZM so povedali, da je v posameznih primerih takšna organizacija zmanjšala učinkovitost začetnega pouka slovenščine in otežila uspešno vključevanje učencev v vzgojno-izobraževalni proces.
Proti dodatni izolaciji
Na to, da so imele nekatere šole že doslej dobro razvite programe z usposobljenimi učitelji, drugod pa so bili učenci priseljenci zaradi pomanjkanja kadra ali sredstev deležni le omejenega števila dodatnih ur slovenščine, so v minulem obdobju opozarjali tudi številni ravnatelji in učitelji. Nadejali so se, da bi bilo zlasti na območjih z večjim številom priseljenih otrok smiselno uvesti bolj sistemsko organizirane pripravljalne oddelke.
Na šolskem ministrstvu pod vlado Roberta Goloba temu niso bili naklonjeni. Poudarjali so, da so priseljenim učencem, ki se prvo in drugo leto šolajo v Sloveniji, tako in tako že zagotovljene dodatne ure učenja slovenščine, za katere so odobrena tudi državna finančna sredstva. Glede pobud županov, da bi bilo treba za učence priseljencev uvesti pripravljalnice, kjer bi se naučili slovenskega jezika in spoznali slovensko kulturo, so na ministrstvu menili, da bi združevanje otrok istih jezikovnih skupin predstavljalo dodatni element izolacije, ki da bi vsekakor negativno vplival na znanje jezika.
Na ministrstvu so imeli pomisleke tudi glede učinkovitosti celodnevnega učenja zgolj slovenskega jezika. Menili so, da bi bili otroci s tem prikrajšani za druge vsebine, predvsem pa da bi bili učenci, ki bi obiskovali pripravljalnico, prikrajšani za redni stik s sovrstniki.
Nova praksa bo zahtevnejša
Ob hudem pomanjkanju učiteljev v šolah mnoge skrbi tudi zagotavljanje kadra za izvedbo pripravljalnic. Na MIZM se, kot zatrjujejo, tega zavedajo. Kot so nam pojasnili, bodo pouk po posebnem predmetniku predvidoma izvajali strokovni delavci, ki bodo izpolnjevali pogoje za učitelje slovenskega jezika, za mlajše učence pa učitelji razrednega pouka.
Dodali so še, da bodo strokovni delavci, ki bodo izvajali prilagojeno vključevanje, sprotno spremljali napredek učenca pri znanju slovenskega jezika in oddelčnemu učiteljskemu zboru predlagali, kdaj se lahko učenec ponovno vključi v izobraževalni program osnovne šole. Ponovna vključitev učenca v izobraževalni program matične osnovne šole se bo praviloma izvajala ob začetku ocenjevalnega obdobja.