Nove, višje posplošene vrednosti, ki jih je lani z večletno zamudo vsem nepremičninam pripisala geodetska uprava, so povzročile kar nekaj vznemirjenja med lastniki.
Predvsem zato, ker se največkrat uporabljajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (denarni socialni pomoči, otroškem dodatku, državni štipendiji, subvenciji vrtca, subvenciji najemnine …). Pri ugotavljanju upravičenosti se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca namreč kot vrednost nepremičnin šteje njihova posplošena tržna vrednost. Višje vrednosti nepremičnin, ki sicer pri formuli izračuna igrajo manjšo vlogo kot dohodki, bi tako lahko pomenile znižanje ali izgubo pravic.
Takratno ministrstvo pod vodstvom Luke Mesca je – tudi zato, da bi morebitno nejevoljo preneslo v nov mandat – predlagalo, da se nove vrednosti pri presojanju o upravičenosti do socialnih transferjev ne bi uporabljale še najmanj do 31. julija letos. V tem času naj bi ministrstvo preučilo potrebnost morebitne prilagoditve premoženjskih cenzusov.
Datum je pred vrati, ministrstvo pa te naloge ni opravilo. Zdaj nadaljnji odlog iz istega razloga – da ne bi razburjalo ljudi – predlaga novo ministrstvo. Nove posplošene vrednosti pa v tem kontekstu ostajajo brez uporabne vrednosti, saj se bodo še naprej uporabljale popolnoma zastarele vrednosti iz leta 2017.
Pri socialnih transferjih (še) ne bodo varčevali
»Opravljene analize so pokazale, da bi ob upoštevanju novih posplošenih vrednosti nepremičnin približno 3000 gospodinjstev izgubilo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek (polovica starejših in invalidov), več kot 30.000 družin (kar je skoraj 13 odstotkov vseh) pa bi bilo na slabšem pri letnih pravicah oziroma bi utrpelo znižanje ali izgubo pravic, saj so obstoječi premoženjski cenzusi prilagojeni vrednostim iz leta 2017,« so nam pojasnili na novem ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Mateja Ribič. Da se to ne bi zgodilo, bi, kot so dodali, moralo pravočasno ukrepati prejšnje vodstvo ministrstva ter pripraviti potrebne spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter vsebinske in tehnične prilagoditve oziroma nadgradnje informacijskega sistema.
Ker tega ni storilo, so ministrstvu za finance predlagali prestavitev roka s konca julija 2026 na konec januarja 2028. »Na tak način bomo preprečili, da ranljive skupine ljudi ne bodo na slabšem ali da bi celo ostale brez socialnih transferjev,« so poudarili. Ministrstvo za finance je medtem v parlamentarno proceduro že poslalo novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero predlaga omenjeno prestavitev roka. Pričakovati je, da jo bodo poslanci še pred koncem meseca potrdili, saj bi sicer finančno udarila del državljanov na račun lastništva nepremičnin.
Bi pa ministrstvo v nasprotnem primeru lahko prihranilo pri odhodkih iz socialnih blagajn. Za koliko bi se, ob upoštevanju večjih posplošenih vrednosti nepremičnin, socialni transferji znižali, nam na ministrstvu (še) niso odgovorili. So pa napovedali, da bodo do konca letošnjega leta pripravili akcijski načrt in na njegovi podlagi ustrezne zakonske spremembe in informacijske prilagoditve. Z drugimi besedami: cenzuse bodo prilagodili tako, da višje posplošene vrednosti ne bodo pomenile izgube določenih pravic. »Najkasneje do konca januarja 2028 bo tako urejeno vse potrebno, da prestavljanje pri izvajanju teh določb v prihodnje ne bo več potrebno,« so zagotovili.
Kje so meje socialne države?
Stališče ministrstva glede uporabe novih vrednosti nepremičnin je v javnosti sprožilo nekatere pomisleke o mejah socialne države in temu namenjenih proračunskih izdatkov pa tudi kritike o napačnem sistemskem pristopu do podeljevanja transferjev tudi tistim z visoko vrednostjo nepremičnega premoženja.
»Družina, ki prejema socialne transferje, danes kljub ali zaradi višje vrednosti edine nepremičnine, s katero razpolaga in v njej živi, ni v nič boljšem finančnem položaju kot pred petimi leti. Če se je vrednost te nepremičnine zvišala denimo za 50.000 evrov, to ne vpliva na razpoložljive dohodke družine ali zmožnost financiranja vsakodnevnih življenjskih stroškov. Podpora države za družino tako ostaja enako pomembna,« odgovarjajo na ministrstvu.