Študentka 1. letnika Zara je v predpisanem roku oddala prošnjo za bivanje v študentskem domu. »Ker živim še kar daleč stran, mi je bilo res pomembno, da dom dobim čim prej. Vsak dan se zaradi številnih obveznosti ne morem voziti domov,« je povedala, a kljub temu je v začetku drugega semestra še vedno brez sobe v študentskem domu. »Nisem imela druge izbire, kot da zadnji trenutek začnem iskati zasebno sobo. Pregledala sem vse oglase in našla enega v facebook skupini. Zdaj bivam v stanovanju, kjer so še štiri študentke. Sobo si delim z eno,« je pojasnila in dodala, da na mesec plačuje 350 evrov najemnine in stroške, ki znašajo med 50 in 70 evri.
Podobno izkušnjo je imela študentka Neja, ki je morala na sobo v študentskem domu počakati do konca prvega letnika. »Vmes je bilo kar mučno, saj sem se nekaj časa vsak dan vozila domov. Potem sem ugotovila, da tako ne bo šlo, in poiskala sobo. Ker ni šlo drugače, sem našla nekaj brez pogodbe. Živela sem v hiši, kjer je bilo še osem študentov. Vsi smo imeli svojo sobo, kopalnico in kuhinjo smo si delili,« je pojasnila. Na mesec je plačevala 450 evrov najemnine in 30 evrov stroškov. Hiša, kjer je bivala, pa je bila daleč od idealne, saj so imeli njeni stanovalci težave z zamakanjem strehe in plesnijo v sobah. »Takrat se nisem pritoževala, ker drugam res nisem imela iti,« je dodala.
Veliko študentov biva doma
Študentom je po Ljubljani na voljo več tako imenovanih študentskih hiš. Gre za nastanitve, kjer v celotni hiši bivajo študentje, v večini primerov pa ima vsak študent svojo sobo. Ena takšnih je Študentska hiša Bežigrad, ki jo vodi Boštjan Fabjan. »V Študentski hiši Bežigrad ponujamo osem različnih sob, ki sprejmejo po eno ali dve osebi. Največje število oseb je tako lahko 15. Naše cene se gibljejo od 330 evrov na osebo naprej, v kar so vključeni vsi stroški,« je pojasnil.
Dodal je, da ker imajo na voljo več ležišč, kot je mogoče v sistemu subvencioniranja, te možnosti študentom ne morejo ponuditi. »Naše izkušnje z oddajanjem študentom so večinoma pozitivne, seveda pa je potreben reden stik z najemniki v obojestransko zadovoljstvo,« je še povedal.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so pojasnili, da je na visokošolske zavode v Sloveniji na vseh stopnjah vpisanih 72.694 študentov, razpisanih mest za subvencionirano bivanje pa je skupno 12.323. »Velik delež študentk in študentov biva doma, saj med pogoje za subvencionirano bivanje, denimo v študentskem domu, sodi tudi oddaljenost stalnega prebivališča najmanj 25 kilometrov od kraja študija. Ti študenti niso upravičeni do subvencioniranega bivanja, so pa upravičeni do nakupa subvencioniranih vozovnic v javnem potniškem prometu,« so zapisali.
Del študentk in študentov biva v najetih stanovanjih ali sobah, del pa v subvencioniranih oblikah bivanja, denimo v študentskih domovih, dijaških domovih, zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo. V letošnjem študijskem letu so subvencijo za bivanje pri zasebnikih zvišali s prejšnjih 32 evrov na zdajšnjih 100,64 evra na študentko ali študenta. Da študenti lahko zaprosijo za subvencijo, morajo biti državljani Republike Slovenije ali državljani drugih držav, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, imajo status študenta, povprečni bruto dohodek njihove družine ni višji od 150 odstotkov povprečne bruto plače in imajo stalno prebivališče najmanj 25 kilometrov od kraja študija.
Največ prošenj v Ljubljani
Letos je za subvencijo v Ljubljani zaprosilo 9984 študentov, odobrili pa so jo 8862 študentom. Pisarna za študentske domove Maribor je v študijskem letu 2025/26 prejela 3318 vlog, odobrili so jih 2925. Najnižje je število prejetih vlog v Kopru, kjer so jih skupno prejeli 1382 in ugodili 1174 študentom.
V lanskem študijskem letu je na Visokošolsko središče v Ljubljani 154 študentov oddalo vlogo za subvencijo za bivanje pri zasebniku, odobrenih je bilo 111 vlog, medtem ko je v letošnjem letu vlogo oddalo 367 študentov, odobrenih pa je bilo 293. Najemodajalci, ki želijo oddajati nepremičnine prek razpisa, morajo izpolnjevati dva pogoja. Prvi je, da imajo 100-odstotno razpolagalno pravico za nepremičnino, ki jo želijo oddajati, in drugi, da v primeru, ko je lastnikov več, preostali dajo soglasje. Bivalni prostori morajo biti primerno opremljeni, ustrezno vzdrževani, imeti električno energijo in internet ter toaletne prostore. Študentom morajo biti na voljo hladna in topla voda ter ogrevanje.
Cene so previsoke
V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ) so pojasnili, da je v Sloveniji na voljo nekaj več kot 12.000 študentskih postelj v študentskih domovih. Največ jih je v Ljubljani, okoli 8000. »V Ljubljani bi vsekakor potrebovali več nastanitev, na kar v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani vztrajno opozarjamo pristojne. Ocenjujemo, da bi nemudoma potrebovali dodatnih 1000 postelj, prav tako pa se že dolga leta zavzemamo za to, da bi država vsako leto zagotovila vsaj 500 novih ležišč v Ljubljani, s čimer bi se lahko učinkovito spopadli s trenutnim pomanjkanjem kapacitet,« so pojasnili.
Po oceni ŠOU LJ so cene najema zasebnih namestitev v Ljubljani za študentke in študente nedvomno previsoke, saj višine najemnin v zadnjih letih konstantno rastejo. Opozarjajo, da so povsem nesorazmerne s prihodki povprečnega študenta, sploh če ta nima finančne podpore družine. »Navedeno v kombinaciji s kritičnim pomanjkanjem študentskih domov vodi v vedno večjo bivanjsko krizo študentk, študentov in nasploh mladih, ki želijo živeti, študirati in delati v prestolnici,« so še dodali.