Okrogle štiri mesece pred naslednjimi državnozborskimi volitvami in v dneh pred referendumom o pomoči pri samousmrtitvi ob cestah pogosteje kot sicer rastejo politični oglasi. Ker so 10. oktobra letos začela na ravni EU na podlagi uredbe evropskega parlamenta in evropskega sveta iz marca lani veljati nova pravila političnega oglaševanja, ki veljajo tudi zunaj volilnih kampanj, smo se odpravili na teren in pregledali, kako je z upoštevanjem novih pravil. Spomnimo: politični »EPP« mora biti odslej jasno opredeljen kot tak. Obvezno je na primer treba navesti tudi, kdo ga je plačal, kakšna je bila cena, s katerim volilnim ali zakonodajnim postopkom je povezan in ali je pri prikazovanju oglasa uporabljena tehnika ciljanja. Kaj smo ugotovili? Prvič, na področju političnega oglaševanja vlada tako rekoč divji zahod. Drugič, ne le da so ob našem preverjanju manjkale informacije, ki jih zahteva nova evropska uredba, včasih je bilo težko razbrati že, kdo je naročnik oglasa.
Brez dodatnih informacij
Ob cesti smo denimo konec oktobra naleteli na oglas, ki je govoril o tem, »koliko nižje neto plače imamo v zadnjih treh letih zaradi Golobove vlade«. Kot vir je bila navedena analitika GZS. Ker naše sicer ne več najmlajše oko ni našlo niti po novem zahtevane QR-kode ali spletne povezave, ki bi pripeljala do dodatnih informacij, niti ni znalo razbrati naročnika oglasa, smo se obrnili na ponudnika oglasnega mesta, podjetje Europlakat.
Vprašali smo jih, zakaj zahtevanih informacij ni na plakatu in kdo je naročnik. Odgovorili so: »Naročnik oglasa je SDS, kar je tudi navedeno na plakatu spodaj desno. Cene najema oglasnih površin so na voljo na spletni strani Europlakata. Konkretna kampanja, o kateri sprašujete, je trajala en teden. Ta kampanja še ni bila označena skladno z novo uredbo, ki se je začela uporabljati pred kratkim. Pri Europlakatu smo že začeli pozivati naročnike političnih oglasov, da plakate označijo skladno z novo uredbo.«
Pripravite povečevalno steklo in očala
Z vprašanji smo se zato obrnili še na SDS. »Naročnik je naveden v spodnjem desnem kotu kreative. Tudi sicer so plakati pripravljeni v skladu s trenutno veljavno zakonodajo ter pravili in zahtevami ponudnikov plakatnih mest,« so nam odgovorili. Ko smo jim poslali vladno sporočilo o novi evropski uredbi in jih še enkrat pozvali, zakaj oglasa niso opremili v skladu z novimi pravili, novega odgovora nismo prejeli. Plakata v digitalni obliki, na podlagi česar bi preverili, ali je naročnik razviden, nam Janševi na našo prošnjo prav tako niso posredovali. Smo ga pa vseeno pridobili, pri čemer se je izkazalo, da je naročnik res naveden. Desno spodaj, v drobnem tisku, kot lahko vidite iz priložene slike. Za naprej smo si zato pribeležili, da je treba imeti s seboj povečevalno steklo oziroma čim prej oditi k okulistu.
Omenjena oglasna kampanja se je sicer izvajala v mrežah Citylight v Ljubljani na 190 površinah in v Mariboru na 30 površinah. »Oglasi so bili nameščeni od 4. novembra do 10. novembra,« so še pojasnili iz Europlakata. Na podobno zadrego smo nato naleteli tudi pri enem izmed plakatov v zvezi z aktualnim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Na rdečem veleplakatu na Brezovici blizu Mercatorja, ki je svetoval, da je treba na referendumu obkrožiti »proti levičarski kulturi smrti«, prav tako ni bilo mogoče razbrati novih zahtevanih informacij, kot tudi ne naročnika oglasa. Ker smo zaradi prve izkušnje že podvomili o ostrini svojega vida, smo se z vprašanji obrnili še na ponudnika tega oglasnega prostora, na podjetje Amicus.
»Naročnik je naveden na desnem spodnjem robu. Pri določenih reklamnih panojih lahko zaradi različnih dimenzij v konkretnem primeru pride tudi do porezave te navedbe, saj se plakati začnejo lepiti levo zgoraj in končajo desno spodaj,« so nam pojasnili. Po zakonodaji prostora seveda ne bi smelo zmanjkati. Kaj je v takšnih primerih v navadi? Pustijo takšen oglas objavljen, obvestijo naročnika, ga pozovejo k odpravi napake in ali so to že storili, smo jih povprašali. »V teh primerih plakaterje opozorimo, da poskusijo premakniti (nalepiti) plakat na način, da tekst ostane viden. To pomeni, da porezavo naredijo z leve strani namesto z desne,« so pojasnili. Naročnika oglasa in preostalih informacij nam medtem niso razkrili, saj da lahko podatke o naročnikih, cenah in obsegu posameznih kampanj posredujejo »izključno ob predhodnem soglasju naročnika zaradi varovanja poslovnih informacij«. Neuradno smo sicer izvedeli, da je bila tudi ta plakatna kampanja postavljena v imenu SDS.
Prekršek je, kazni ni
Kako pa so v Amicusu pojasnili pomanjkanje informacij v skladu z novo evropsko uredbo? »Seznanjeni smo z novo evropsko uredbo glede političnega oglaševanja. O njej in njeni vsebini sproti obveščamo vse stranke, ki se zanimajo za politično oglaševanje. Z njihove strani smo prejeli informacijo, da ministrstvo za javno upravo uredbe še ni implementiralo v nacionalni pravni red in da je potreben akt v pripravi.« Ali takšna interpretacija o neimplementaciji drži vodo? Ne, pravijo na ministrstvu za javno upravo. »Uredba EU je neposredno uporabljiva in zavezanci so dolžni izpolnjevati obveznosti, ki jim jih uredba nalaga. To pomeni, da morajo oglaševalske storitve izvajati skladno z zakonskimi obveznostmi, ki veljajo neposredno. Dokler nacionalni akt za izvajanje uredbe ni sprejet, sicer ni mogoča prijava na organe za nadzor nad izvajanjem uredbe, posledično tudi ni mogoče uvesti prekrškovnega postopka in izreči kazni za kršitev določb. Izjema je informacijski pooblaščenec, ki ima neposredno v uredbi določene pristojnosti in lahko izvaja inšpekcijske pristojnosti v primeru kršitve ciljanja političnega oglaševanja na spletu.«
Ministrstvo smo zaprosili tudi za pojasnilo, kdo je primarno odgovoren za ustrezno opremljenost oglasa. »V prvi vrsti je za označevanje oglasov o političnem oglaševanju odgovoren izdajatelj, to je tisti, ki priobči oglas javnosti, na primer ponudnik oglasnega prostora. Zahtevo glede označevanja in preglednosti za politične oglase določa 11. člen uredbe EU 2024/900 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju. Dvanajsti člen uredbe pa določa, da mora izdajatelj javnosti zagotoviti tudi obvestilo o preglednosti, ki je prek oglasa lahko dostopno prek povezave ali QR-kode. Seveda pa je ta odgovornost tudi na naročniku, ki mora v skladu s 7. členom uredbe ob naročilu storitve oglaševanja na zahtevo izdajatelja podati resnično izjavo glede tega, ali gre pri naročeni storitvi za politični oglas. Naročnik mora nato izdajatelju zagotoviti točne in ažurne podatke, da se lahko politični oglas pravilno označi in navede preostale zahtevane podatke v obvestilu o preglednosti,« so odgovorili.
Nadzornih organov še nimamo
Nam pa na ministrstvu ob tem niso odgovorili, zakaj še niso bili določeni nadzorni organi in do kdaj naj bi bili. Na podlagi uredbe morajo namreč države določiti organe, ki bodo pristojni za nadzor nad njenim izvajanjem, in sankcije za kršitev določb uredbe ter državne organe, ki bodo pristojni za izvajanje določenih nalog. V zvezi s tem so povedali le: »Akt o implementaciji uredbe je, tako kot v večini držav članic, tudi v Sloveniji še v pripravi in nadzorni organi še niso dokončno določeni.« Spomnimo, da gre za uredbo evropskega parlamenta, ki se je sicer res v polnem obsegu začela uporabljati prejšnji mesec, a jo je evropski parlament sprejel že marca lani, pri nas pa je začela veljati aprila lani. Od takrat je torej preteklo leto in pol.
Ob vedenju, da sankcije za kršenje novih pravil (še) ni, smo sicer nato znova odšli na teren, saj so nas fotografi opozorili, da nekateri aktualni plakati vendarle imajo QR-kodo. Eden takšnih je tudi veleplakat Logarjeve stranke Demokrati. Ob obisku kraja oglaševanja pa smo uvideli, da tokrat nismo pozabili povečevalnega stekla ali novih očal, pač pa lestev. Stranka je namreč QR-kodo umestila v zgornji levi kot. Ko nam jo je v imenu transparentnosti vendarle uspelo poskenirati, pa smo ugotovili, da povezava vodi le do spletne strani in ne do dodatnih informacij. Podobno smo ugotovili tudi za oglas zavezništva Moja pravica, moje življenje. Odgovore obojih še čakamo. Pri slednjih velja sicer opozoriti, da omenjeno zavezništvo poleg društva Srebrna nit združuje še stranko Pirati in tri vladne stranke Svobodo, SD in Levico. Pravil torej ne upoštevajo niti akterji, katerih ljudje sedijo na ministrstvih.
