»Skupaj s sistemskimi operaterji smo pripravili načrt, po katerem bomo tretjini slovenskih gospodinjstev, gre za približno tisoč megavatov sončnih elektrarn, omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn,« je v četrtek v Odmevih na TV Slovenija dejal predsednik vlade Robert Golob in tako naznanil gradnjo niza velikih sončnih elektrarn, ki naj bi po njegovih besedah zaživele do leta 2025.
Ob soočanju z energetsko draginjo tudi sicer vse pogosteje slišimo nasvete, naj gospodinjstva presedlajo na alternativne, cenejše in zelene energente. Mnoga to tudi počnejo – sodeč po podatkih Eko sklada, elektrodistributerjev in dobaviteljev je interesa za vgradnjo sončnih elektrarn med ljudmi ogromno. A težava je, da država gospodinjstvom z vidika omrežja ni zagotovila pogojev za samooskrbo. Slovensko distribucijsko omrežje, kakršno je danes, namreč ni bilo zgrajeno za tako veliko število malih proizvajalcev in torej ne ustreza zahtevam tako imenovanega zelenega prehoda. Za posodobitve in nadgradnje, ki bi omogočile priklop večjega števila sončnih elektrarn in drugih malih proizvajalcev, pa država doslej ni poskrbela. Vse več vlog za priključitev sončne elektrarne v omrežje je tako zaradi prenasičenosti omrežja zavrnjenih.
Boljši pregled nad
primernimi lokacijami
Kaj torej do leta 2025 preostane gospodinjstvom? Pri vladnih načrtih o skupnostnih sončnih elektrarnah gre za sončne elektrarne največjih moči, ki se priklapljajo neposredno v prenosno omrežje, kjer so razmere precej drugačne kot na prenasičenem nizkonapetostnem nivoju, kamor se priklaplja največ obnovljivih virov, vključno z malimi oziroma samooskrbnimi sončnimi elektrarnami. A nastajal naj bi vendarle tudi načrt, ki bo omogočil vpogled v primerne lokacije za priključitev sončnih elektrarn na srednje- in nizkonapetostnem omrežju.
V skladu z nacionalnim energetsko-podnebnim načrtom (NEPN) bi morali na infrastrukturnem ministrstvu in Sodo tako imenovano »mapiranje« lokacij oziroma usmerjanje investitorjev na lokacije, kjer niso potrebna večja vlaganja v omrežje, vzpostaviti že leta 2021, a zdaj na ministrstvu pravijo, da si lahko nekakšen načrt primernih lokacij za priklop vendarle obetamo letos jeseni. »Na možnost priklopa (sončnih elektrarn, op. a.) lahko vpliva že povišana poraba nekaterih bližnjih odjemalcev, nov priklop bodisi odjemalca ali fotovoltaike ali pa dograditev in ojačitev omrežja. Zato ne potrebujemo enkratne analize, ampak programsko orodje, ki bo omogočilo objavo za priklop primernih lokacij v omrežju in ki se bo redno posodabljalo glede na spremenjeno stanje v omrežju. Takšno informativno orodje izdeluje distribucijski operater v sodelovanju z elektrodistributerji in bo na voljo predvidoma do konca septembra,« so nam povedali na ministrstvu. »Predvideno programsko orodje bo omogočilo informativni pregled ugodnih priključnih lokacij za celotno nizko- in srednjenapetostno omrežje in s tem možnost bolj samostojnega odločanja za lokacijo investicije,« so izpostavili. Podatki, do katerih naj bi javnost dostopala preko spletne aplikacije, bodo sicer zgolj informativne narave, saj bo za priključitev sončne elektrarne v omrežje še vedno treba vložiti vlogo za soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
Še letos aplikacija in
kontaktna točka
Da je mapiranje primernih lokacij za sončne elektrarne, ki bo v pomoč tudi malim investitorjem, v izdelavi, so nam potrdili tudi na Sodo. »Zaključek projekta je predviden še v letu 2022, ko bo javno objavljena spletna aplikacija, ki bo na voljo vsem potencialnim uporabnikom oziroma investitorjem,« so zapisali. Aplikacija se bo po njihovih besedah sproti posodabljala z novimi priključitvami razpršenih virov, izdanimi soglasji za priključitve in nadgraditvami elektrodistribucijskega omrežja.
Poleg tega naj bi prihodnji mesec na Borzenu vzpostavili prvo fazo kontaktne točke za pomoč vlagateljem na področju investicij v obnovljive vire energije. »Namen kontaktne točke je prispevati k zmanjševanju administrativnih bremen za vlagatelje in tako spodbuditi večja vlaganja v obnovljive vire energije, s tem pa prispevati k razogljičenju družbe,« so nam pojasnili na Borzenu.
