Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravljajo nov osnutek uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja. Na predlog, ki je bil do sredine februarja v javni obravnavi, so namreč prejeli več kot 400 pripomb od več kot 70 deležnikov. Nasprotovanja so bila po pojasnilih ministrstva »dokaj uravnoteženo izražena tako v smeri večjega kot tudi manjšega nadzora nad svetlobnim onesnaževanjem, tako da so si bile pripombe različnih predlagateljev v precejšnji meri nasprotujoče«.
Na ministrstvu ocenjujejo, da je februarski predlog novega predpisa »v grobem odražal ravnotežje med pričakovanji različnih strani«, zato se ključne rešitve predloga ne bodo spreminjale, bo pa nov osnutek »bolje opredelil definicije različnih objektov za oglaševanje, uvedel nekatere izjeme, ki so potrebne zaradi skladnosti s področnimi standardi, in zlasti jasneje opredelil ureditev osvetljevanja stanovanjskih stavb«. Ko bo nov predlog pripravljen, se bodo na ministrstvu odločili o njegovi nadaljnji usodi in o tem, ali je še v času tega mandata možno nadaljevati prenovo uredbe. V vsakem primeru pa bo, kot ocenjujejo, o novem predlogu potrebno novo javno posvetovanje.
Med glavnimi rešitvami predloga uredbe na ministrstvu še naprej izpostavljajo uvedbo varstvenega režima za naravovarstvena območja, ki do zdaj še niso bila posebej obravnavana, strožje omejitve za osvetljevanje objektov za oglaševanje, prenovo sistema načrtov razsvetljave, ki bodo poleg podatkov o porabi električne energije vsebovali tudi podatke o izsevanem svetlobnem toku in barvi svetlobe, ter bistveno izboljšanje nadzora in spremljanja stanja.
Ponoči brez svetlobnih panojev
Prvotni predlog nove uredbe – trenutno veljavna je še iz leta 2007 – je med drugim določal bistveno nižje mejne vrednosti osvetljevanja oglasnih panojev v naseljih in njihovo ugašanje po 22. uri, v mestnih središčih pa po 24. uri. Enako bi veljalo glede razsvetljave kulturnih spomenikov, z izjemo spomenikov posebnega pomena. Jakost javne razsvetljave naj bi se po novem prilagajala gostoti prometa, na stanovanjskih območjih, javnih poteh in nekategoriziranih cestah pa bi se po 22. oziroma 24. uri razsvetljava ugasnila ali zmanjšala za 75 odstotkov. Dekorativna, celostna osvetlitev fasad stanovanjskih stavb bi bila po predlogu uredbe prepovedana, izjema je novoletna razsvetljava, ki bi bila dovoljena od 20. novembra do sredine januarja.
Na ministrstvu so ob predstavitvi uredbe povedali, da sodi Slovenija med države, ki so zelo obremenjene s svetlobnim onesnaženjem. »Namen uredbe je zaščita okolja pred škodljivimi vplivi svetlobnega onesnaženja, in sicer z vidika varstva biodiverzitete, zdravja ljudi in naravne krajine. Svetloba ponoči vpliva na bioritem ljudi, živali in rastlin, tako da povzroča motnje spanja, prehranjevanja in razmnoževanja. Zaradi tega je nujno omejiti vplive svetlobe ponoči, tako javne razsvetljave cest, ki je sicer nujna za zagotavljanje prometne varnosti, kot tudi razsvetljave nestanovanjskih objektov, vključno s parkirišči, zunanjimi delovnimi površinami in dekorativno razsvetljavo fasad in okolice,« so tedaj pojasnili na ministrstvu.
»Potrebovali bi varilska očala«
Okoljevarstvenik Andrej Mohar, predsednik društva Temno nebo, pravi, da se je stanje v Sloveniji po sprejetju uredbe o svetlobnem onesnaženju leta 2007 v prvih treh letih izboljšalo, zlasti zato, ker so odstranili veliko nezasenčenih svetilk. »Nato pa smo dobili novo LED-tehnologijo, ki je pospešila nebrzdano osvetljevanje. Zdaj, v letu 2025, je svetlobno onesnaženje bistveno večje kot v času sprejetja uredbe pred 18 leti. Povsod se povečuje količina razsvetljave, Dars osvetljuje izvoze, čeprav več kot polovica držav EU nima nobene svetilke na izvozih avtocest. Občine nameščajo razsvetljavo po standardu, ki je močno pretiran in nima nobene znanstvene osnove. Svetilke se ponoči brez potrebe množijo tudi okoli stanovanjskih hiš,« našteva Mohar.
Kot primer svetlobnega onesnaževanja izpostavlja zlasti nekatere Petrolove bencinske servise. »Bencinski servis Petrol na Tivolski cesti v Ljubljani ima svetlost napisa 5,1 kandele na kvadratni meter (cd/m2), kar je standardna svetlost. Svetlost novega napisa Petrol na Gorenjskem, ki sveti vso noč, pa znaša kar 49 cd/m2 ali 10-krat več. Še bolj svetli so novi znaki Q na bencinskem servisu na Dunajski cesti v Ljubljani, ki dosegajo celo svetlost 2702 cd/m2, kar je 527-krat več kot pri napisu na bencinskem servisu na Tivolski cesti. Znak Q je tako zelo svetel, da niti navadna sončna očala ponoči ne zadostujejo, ampak bi morali uporabiti varilska očala,« je ogorčen Mohar.
Hitro izginjanje »temnih območij«
Zadnjo znanstveno raziskavo o svetlobnem onesnaževanju v Sloveniji sta pod naslovom »Svetlobna onesnaženost na izbranih zavarovanih območjih v Sloveniji« leta 2023 napisala Igor Žiberna in Eva Konečnik Kotnik z oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, V študiji sta avtorja z uporabo satelitskih posnetkov z nočnega kanala Suomi NPP analizirala podatke med letoma 2013 in 2021.
Glede na njune ugotovitve se je Slovenija leta 2021 po višini povprečne svetlobne onesnaženosti oziroma radiance uvrstila na 31. mesto med 47 evropskimi državami. Najvišja povprečna radianca je bila v majhnih »mestnih« državicah, kot so Monako, Vatikan, Malta in San Marino, najvišjo maksimalno radianco pa je satelit Suomi zaradi močno osvetljenih rastlinjakov za pridelavo zelenjave v mestu Närpes zaznal na Finskem. V Sloveniji je bila tega leta najsvetlejša slikovna točka v Luki Koper, najtemnejša pa na območju Kočevskega roga. Povprečna radianca je bila leta 2021 najvišja v osrednjeslovenski in podravski regiji, najnižja pa v primorsko-notranjski in goriški regiji.
Avtorja raziskave ugotavljata, da problem svetlobne onesnaženosti v Sloveniji ni toliko v višini radiance, kolikor v pospešenem izginjanju tako imenovanih temnih območij. Medtem ko je imela Slovenija leta 2013 še 49,4 odstotka temnih območij, se je ta delež do leta 2021 zmanjšal na zgolj 7,2 odstotka. Podoben upad za več kot 40 odstotnih točk se je v tem obdobju zgodil v Avstriji in na Hrvaškem.
Najvišji odstotek temnih območij sta raziskovalca zabeležila v primorsko-notranjski (19 odstotkov), koroški (16,6 odstotka) in gorenjski regiji (11,5 odstotka), pri čemer je bil v naštetih regijah ta delež še v letu 2013 povsod višji od 60 odstotkov. Obalno-kraška regija leta 2021 ni imela več temnih območij, v posavski in osrednjeslovenski regiji pa je bil delež temnih območij zanemarljiv.
