Čeprav so temperature v dolinah še razmeroma prijetne, na slovenskih smučiščih že odštevajo dneve do prvih zavojev na snegu. Upravljalci upajo na dovolj nizke temperature in obilno snežno pošiljko, ki bi omogočila pravočasen začetek sezone. Prva smučišča bi lahko ob ugodnih vremenskih razmerah odprli že konec novembra, večina pa začetek obratovanja načrtuje decembra.

Pred letošnjo sezono so Slovenska turistična organizacija (STO), Združenje žičničarjev Slovenije in združenje Slovenia Outdoor predstavili novosti slovenskih gorskih in tekaških centrov. V ospredju so predvsem vlaganja v zasneževanje, varnost, urejanje prog in razvoj dodatne ponudbe, saj se slovenska smučišča vse bolj spreminjajo v celoletna turistična središča. »Prihodnost slovenskega žičničarstva ni odvisna zgolj od snežnih razmer, temveč predvsem od naše sposobnosti vlaganja, prilagajanja in razvoja. Smučišča niso le prostor za smučanje, temveč pomembna turistična infrastruktura, ki ustvarja delovna mesta, podpira lokalno gospodarstvo in prispeva k razvoju gorskih območij,« poudarja Ernest Kovač, sekretar Združenja žičničarjev Slovenije. Dodaja, da je cilj obiskovalcem zagotavljati varna in kakovostna doživetja ter razvijati privlačno ponudbo za vse generacije vse leto.

cene vozivnic, smučanje, sezona 2026, 2027, ZA ONLINE

   

Krvavec znova najboljši, Rogla z novimi snežnimi topovi

Na Krvavcu imajo pred začetkom zime še poseben razlog za zadovoljstvo. Na 14. mednarodnem izboru World Ski Awards so ga razglasili za najboljše smučišče v Sloveniji. Naziv Slovenia's Best Ski Resort je prejel že enajsto leto zapored, prvič pa leta 2016. V okviru programa World Ski Awards od leta 2013 podeljujejo priznanja za odličnost v smučarskem turizmu, o zmagovalcih pa odločajo glasovi strokovnjakov iz panoge in ljubiteljev smučanja. V slovenski kategoriji so bili poleg Krvavca nominirani še Cerkno, Golte, Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje, Rogla in Vogel. Na Krvavcu je letošnja osrednja naložba zamenjava transportne vrvi kabinske žičnice, s čimer želijo zagotoviti zanesljivejše in varnejše obratovanje. Ob smučanju bodo obiskovalcem ponujali tudi kulinarična doživetja in različne dogodke.

Na Rogli so se lotili obsežnih izboljšav sistema zasneževanja. Na progah Košuta in Planja so nadgradili tisoč metrov zasneževalnega sistema in namestili 13 dodatnih fiksnih snežnih topov. Razširili so smučarske površine obeh prog, posodobili črpališče Planja in prenovili razsvetljavo za nočno smuko na Košuti. Prenovljene sobe in apartmaji Koče na Jurgovem bodo razveselili goste, ki si želijo večdnevnega oddiha.

Na Voglu, kjer so smučarji v veliki meri odvisni od naravnega snega, izvajajo obsežna varnostna in vzdrževalna dela na nihalki, zaradi česar bo ta stala še vsaj do 1. decembra. Med novostmi izpostavljajo posodobljeno vlečnico Kratki plaz ter apartmajski koči Zala in Murka s skupno desetimi apartmaji. Naložbo naj bi končali pozimi.

Na Pohorju več snežnih topov, na Kopah tudi velnes

Na Mariborskem Pohorju in Arehu bodo sistem zasneževanja dopolnili s 17 novimi snežnimi topovi. Na Piskru načrtujejo nadgradnjo in avtomatizacijo zasneževanja, med pričakovanimi novostmi pa je tudi ponovno obratovanje vlečnice Partizanka 2. Poleg smučanja bodo obiskovalcem ponujali nočno sankanje na Ruški ob baklah, spuščanje s snežnimi tubami, vožnje z zimskimi trikolesniki in zabavo v Fun parku Žigart. Na Kopah se vse bolj usmerjajo v celovito zimsko doživetje. Med novostmi so štirizvezdični Hotel Panorama Kope s savnami in bazeni, Wellness Kope pri Grmovškovem domu ter Kamp Pri divjem petelinu s petimi zvezdicami. Smučanje bodo povezovali z nastanitvami, sprostitvijo in zabavo, s čimer želijo pritegniti tudi goste, ki jim smučanje ni edini razlog za obisk. Na Soriški planini so vozni park dopolnili z novejšim teptalcem snega in povečali število sani za priljubljeno nočno sankanje. Še naprej bodo posebno pozornost namenjali družinam. V Kranjski Gori bo najmlajšim smučarjem na voljo nov otroški smučarski trak, namenjen varnejšemu in prijetnejšemu učenju prvih zavojev.

Kje bodo lahko Slovenci kmalu smučali? Smučišča razkrila načrte in novosti

Na Kopah se vse bolj usmerjajo v celovito zimsko doživetje. Foto: arhiv Dnevnika

Na smučišču Cerkno, ki že vrsto let velja za eno najbolj družinam prijaznih slovenskih smučišč, so pojasnili, da so večje posodobitve opravili že v minuli sezoni. Takrat so sistem zasneževanja dopolnili z novimi snežnimi topovi, kupili nov teptalni stroj ter digitalizirali in posodobili žičniške naprave. Zato letos večjih naložb na smučišču ne načrtujejo, pozornost pa namenjajo pripravi prog, zanesljivemu obratovanju ter izboljšanju kulinarične ponudbe in kakovosti bivanja v Alpski perli.

Veliko večja naložba medtem poteka v dolini, kjer bodo v prenovo Hotela Cerkno, term in gradnjo novih stanovanj vložili skoraj 12 milijonov evrov. Po načrtih naj bi konec prihodnjega leta zaživeli prenovljeni štirizvezdični hotel, obnovljene Terme Cerkno in nova stanovanja, med njimi tudi stanovanja za zaposlene. V prihodnje načrtujejo še prenovo apartmajskega kompleksa Alpska perla, ki ga želijo razviti v privlačno celoletno turistično letovišče.

Cerkno in Velika planina stavita na ugodno vreme

V Cerknem poudarjajo, da želijo ohraniti sloves družinskega smučišča. »Če želimo v Sloveniji smučarsko kulturo ohraniti, je pomembno v prvi vrsti za smučanje navdušiti najmlajšo generacijo,« pojasnjujejo odločitev, da so letos znižali cene otroških dnevnih in popoldanskih vozovnic. V predprodaji, ki traja do 22. novembra, dnevna vozovnica za odrasle stane 38 evrov, za mladino in seniorje 34 evrov, za otroke pa 22 evrov. Redna odrasla dnevna vozovnica bo tako kot lani stala 43 evrov. Na smučišču že polnijo oba zgornja bazena z vodo za zasneževanje in preizkušajo delovanje sistema. Sedežnice so uspešno prestale strokovno-tehnični pregled, ob ugodnih vremenskih razmerah pa nameravajo naprave zagnati v soboto, 19. decembra.

Kje bodo lahko Slovenci kmalu smučali? Smučišča razkrila načrte in novosti

Prijetni razgledi vabijo v Cerkno ne le smučarje, ampak tudi pohodnike. Foto: Smučarski center Cerkno

Na Veliki planini bo začetek smuke tudi letos odvisen predvsem od naravne snežne odeje. Ob ugodnih razmerah bodo uredili smučarske in tekaške proge, ponudili šolo smučanja, otroško vlečnico in smučarski trak. Med najbolj privlačnimi doživetji ostaja nočno sankanje po 2,5 kilometra dolgi osvetljeni progi, obiskovalci pa bodo lahko zimski izlet povezali s spoznavanjem pastirske dediščine in lokalne kulinarike.

Vse več slovenskih gorskih centrov svojo prihodnost gradi tudi zunaj klasične smučarske sezone. S pohodništvom, sankanjem, velnesom, gastronomijo in drugimi doživetji želijo zmanjšati odvisnost od snežnih razmer in privabljati obiskovalce vse leto. »Slovenija pozimi povezuje gibanje v naravi, zdraviliško ponudbo, gastronomijo in kulturo. Prav v zimskih mesecih je povprečna doba bivanja v gorskih občinah najdaljša, zlasti januarja in februarja, ko gostje v povprečju ostanejo približno tri noči,« pojasnjuje Maja Pak Olaj, direktorica Slovenske turistične organizacije. Kot dodaja, želijo goste s povezovanjem različnih doživetij spodbuditi k daljšemu oddihu in raziskovanju različnih delov Slovenije. Za redne obiskovalce različnih smučišč bodo tudi letos na voljo skupne sezonske vozovnice Ski Pass Slovenia, ki omogočajo smučanje na več slovenskih smučiščih.

Vedno več rekreativcev izbere tek na smučeh

Alternativo alpskemu smučanju ponuja tek na smučeh, ki postaja v Sloveniji vse bolj priljubljen. Projekt Enotna tekaška karta vstopa v četrto sezono in povezuje 12 plačljivih tekaških centrov. V minuli sezoni se je prodaja skupne vstopnice povečala za skoraj 59 odstotkov.

Do 30. novembra lahko dosedanji uporabniki sezonsko tekaško vstopnico kupijo za 149 evrov, novi uporabniki pa bodo zanjo skupaj z ovitkom odšteli 154 evrov. Od 1. decembra bo cena 159 oziroma 164 evrov. Vstopnica omogoča uporabo urejenih tekaških prog v sodelujočih centrih, med katerimi ima pomembno vlogo Nordijski center Planica s 30 kilometri prog, od tega 12 kilometri s tehničnim snegom. »Enotna tekaška karta je lep primer, kako lahko s povezovanjem ustvarimo več, kot bi lahko vsak center dosegel sam. Naš cilj ni zgolj prodaja skupne vstopnice, temveč predvsem spodbujanje teka na smučeh kot zdrave, dostopne in privlačne oblike zimske rekreacije,« poudarja Valerija Kos, direktorica združenja Slovenia Outdoor.

Slovenska smučišča tako vstopajo v novo sezono z izboljšano ponudbo in precej različnimi cenami. Koliko smučarskih dni bodo ljubitelji belih strmin dejansko lahko izkoristili, pa bo tudi letos v veliki meri odvisno od vremena in snežnih razmer. 

Koliko bo stal enodnevni družinski smučarski izlet

Med cenovno najugodnejšimi so Golte, kjer bo dnevna vozovnica med tednom zunaj praznikov in počitnic stala 20 evrov, ob koncih tedna, praznikih in šolskih počitnicah pa 25 evrov. Cena je enotna za odrasle in otroke, mlajši od šest let pa v spremstvu staršev smučajo brezplačno. V vozovnico je vključena tudi povratna vožnja z nihalko.

Na Kopah bo odrasla dnevna vozovnica v predsezoni stala 37 evrov, otroška pa 25 evrov. V glavni sezoni se bo cena povzpela na 41 oziroma 28 evrov. Na Krvavcu bo treba za redno dnevno vozovnico za odraslega odšteti 47 evrov, na Rogli 49 evrov, v Kranjski Gori pa 50 evrov.

Družinsko smučanje – z dvema odraslima in dvema otrokoma, ki sta upravičena do otroške vozovnice – bo na Golteh stalo 100 evrov, na Kopah v predsezoni 124 evrov, na Krvavcu 152 evrov, na Rogli in v Kranjski Gori pa po 162 evrov. Izračun ne vključuje posebnih družinskih popustov.

Razlika med najcenejšim in najdražjima smučiščema v primerjavi znaša kar 62 evrov. Če družina smuča večkrat v sezoni, lahko prihranek hitro zraste na nekaj sto evrov. Pri tem velja preveriti tudi družinske pakete, predprodajne popuste in ugodnejše vozovnice za smučanje med tednom.

Priporočamo