Od 11. aprila je blok šest Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) hladen, pokvarila se je namreč turbina. Pokvarjene komponente so na popravilo poslali v tovarno General Electrica v Berlinu. Nizkotlačni del so zmontirali, srednje- in visokotlačni del naj bi se v Slovenijo vrnila ta teden. »Sledila bo montaža, zagonski preizkusi bloka šest so po trenutnem terminskem načrtu predvideni v začetku novembra,« je Dnevniku pojasnilo vodstvo TEŠ. Direktor je Branko Debeljak.
V najhladnejše obdobje leta bo torej Šaleška dolina vstopila brez svoje najmočnejše elektrarne. V Dnevniku smo v preteklosti že velikokrat opozarjali in utemeljevali, da za izvajanje te službe niti ni potrebna, zadostno moč nudijo obe plinski elektrarni in blok pet, ki ima od 1. januarja lani status hladne rezerve, julija letos pa bi ga morali za vedno ustaviti. A to potezo so prestavili za nekaj mesecev v prihodnost.
Zakaj šele zdaj servisirajo plinsko elektrarno?
Plinska turbina PT52 bo namreč od ponedeljka na rednem popravilu, ki naj bi bilo končano do 22. novembra. Na drugi 42-megavatni turbini PT51 so redni servis že opravili lani, trajal je 39 dni in stal 8.829.498 evrov. Zakaj elektrarno popravljajo šele sedaj, zakaj niso servisa opravili čez poletje? »V poletnem času mora zaradi potreb daljinskega ogrevanja Šaleške doline obratovati ravno PT52,« je odgovoril TEŠ.
»Zaradi servisnih in vzdrževalnih del v TEŠ ne pričakujemo večjih motenj pri dobavi toplote,« je Dnevniku odgovorilo Komunalo podjetje (KP) Velenje. »Proizvajalec toplote nas o morebitnih vplivih na oskrbo ni obvestil, prav tako ni napovedal izrednih okoliščin, ki bi zahtevale prilagoditve sistema.«
Od ponedeljka do petka bo torej elektriko (in s tem tudi toploto) proizvajal TEŠ 5, konec tedna plinska elektrarna. V vsakem primeru naj bi bilo to zadnjič, ko bodo v Šoštanju proizvajali elektriko (in s tem tudi toploto) s sežiganjem premoga v leta 2018 prenovljenem bloku 5. Po dokončanem servisu plinske turbine naj bi ga za zmeraj ugasnili.
TEŠ 5 bi prodali kot celoto ali po delih
»Nadaljnje aktivnosti glede bloka pet bomo v TEŠ izvajali v skladu z zakonodajo, energetskimi potrebami sistema in ekonomskimi vidiki posameznih rešitev. Med obravnavanimi možnostmi je prodaja bloka kot tehnološke celote, pri čemer že potekajo resni pogovori s potencialnim kupcem, ali njegova razgradnja, podobno kot pri blokih od ena do štiri,« je TEŠ pojasnil reviji Naš stik.
Leta 2024 sprejeti zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga je TEŠ formalno preoblikoval iz proizvajalca elektrike v izvajalca gospodarske javne službe zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. Lastništvo je s Holdinga Slovenske elektrarne prešlo na Slovenski državni holding. Za zagotavljanje toplote za Šaleško dolino do 30. aprila 2027 je država zagotovila 324 milijonov evrov in še dodatnih 79 milijonov za odplačevanje posojila za gradnjo TEŠ 6.
V skladu z zakonom TEŠ opravlja javno službo do prihodnje pomladi. Omenjeni datum je vlada Roberta Goloba določila na podlagi predvidevanja, da bo mogoče do leta 2027 zagotoviti alternativni vir ogrevanja Šaleške doline. Že od lanskega leta je znano, da se to ne bo uresničilo. Predlog zakona o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije določa, da se morajo vlaganja v sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline izvesti najpozneje do leta 2030, pri čemer je končni rok izteka tega projekta postavljen v leto 2033. Vlada Janeza Janše je že nakazala, da razmišlja o podaljšanju naštetih rokov in išče možnosti, kako bi še več let kurili lignit iz Premogovnika Velenje.
V Dnevniku smo že večkrat opozorili, da je bilo preoblikovanje TEŠ v toplarno zgolj papirološka pretveza. In da je bilo mogoče Šaleško dolino minulo zimo, z manjšimi prilagoditvami, ogrevati zgolj s plinskima turbinama. Kljub temu se je v obdobju januar–april in oktober–december vsak dan prižigal blok šest, njegova proizvodna moč pa ni bila v nikakršni povezavi z zunanjimi temperaturami in potrebo po toploti. Obseg proizvodnje je bil podrejen tržni ceni elektrike. Premog v Šoštanju kurijo tedaj, ko je borzna cena visoka.
Preoblikovanje TEŠ je pospremila napoved, da bo v prihodnje obratoval z zmanjšano močjo, proizvodnja električne energije naj bi padla na 40 do 45 odstotkov količin ob polnem obratovanju. Dejanska proizvodnja ni sledila tem napovedim. TEŠ 6 je od januarja do aprila 2025 ustvaril komaj devet odstotkov elektrike manj kot v enakem obdobju leta 2024. Če s tem predlanskim obdobjem primerjamo proizvodnjo v prvi tretjini letošnjega koledarskega leta, se je dejanska proizvodnja elektrike zmanjšala zgolj za dobrih 30 odstotkov, pa čeprav se je elektrarna prisilno ustavila že 10. aprila, izhaja iz Dnevnikove analize.
Opaznejše zmanjšanje v primerjavi s prejšnjimi leti je posledica tega, da termoelektrarna pod novim režimom čez poletje ne obratuje zaradi že omenjenih neugodnih cenovnih gibanj. Lani je bil blok šest – zaradi prenizkih cen elektrike in rednega servisa – hladen med 20. aprilom in 5. oktobrom.
Kljub temu je TEŠ proizvedel 1,85 teravatne ure električne energije, je poročal portal Finance, v letih prej se je proizvodnja (na pragu elektrarne) gibala med 2,6 in 4,1 teravatne ure električne energije. Letos bo, tudi zaradi že opisane okvare, izplen nižji kot lanski, kljub temu proizvodnja električne energije ostaja prednostna naloga TEŠ, ne glede na določila interventnega zakona.
Poleti sončna elektrarna in toplotne črpalke, pozimi še biomasa
Komunalno podjetje Velenje medtem izvaja preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Trifazni projekt bo po zdaj veljavnem časovnem načrtu potekal do leta 2033. Do leta 2028 se bo prenavljalo vročevodno in toplovodno omrežje. Sočasno že potekajo aktivnosti za pripravo druge faze preobrazbe, ki se nanaša na postopno nadomeščanje toplote iz premoga z novimi nizkoogljičnimi viri energije. Do konca leta naj bi bilo pripravljeno poročilo oziroma analiza prihodnjega sistema ogrevanja.
»Del rešitve celotnega sistema, ki se v dosedanjih analizah kaže kot skupni imenovalec več scenarijev, je tako imenovani letni režim ogrevanja,« so pojasnili v KP Velenje, ki ga vodi direktor Gašper Škarja. »Ta vključuje sončno elektrarno, velike toplotne črpalke in hranilnike toplote ter prehaja iz idejne zasnove v fazo izdelave projektne dokumentacije, ki ji bo sledilo pridobivanje gradbenega dovoljenja.« Za zimski režim še primerjajo različne kombinacije in velikosti proizvodnih virov na osnovi biomase, bodisi za proizvodnjo toplote bodisi za soproizvodnjo toplote in električne energije za potrebe toplotnih črpalk.
V sklepni fazi projekta naj bi sledila še energetska sanacija poslopij.