Zaradi pomanjkanja vitamina D, ki je v Sloveniji zlasti v hladnem delu leta zelo pogosto, imajo prebivalci več težav z zdravjem. Naloga javnega zdravstva je, da poskrbi za zadostno preskrbljenost s tem vitaminom, opozarjajo slovenski strokovnjaki. Po tej poti bi lahko mnogim prebivalcem prihranili raznovrstne tegobe, predvidevajo ob pravkar objavljenih smernicah, zmanjšala bi se tudi potreba po bolnišničnih zdravljenjih. Manj bi bilo na primer zlomov kolkov, ocenjujejo, taka sprememba pa bi zmanjšala tudi potrebo po bolnišničnih zdravljenjih zaradi akutnih okužb dihal.
Sporočilo oblastem
Stroka se pri tem obrača na slovenske zdravstvene oblasti. Odločevalce želijo prepričati, da za najbolj ogrožene skupine omogočijo predpisovanje vitamina D na recept, je izpostavila endokrinologinja dr. Marija Pfeifer. Naklonjeni so tudi bogatenju širše plejade živil z vitanimom D, je potrdila: »To že počnejo v skandinavskih državah in v ZDA«. Raziskave v zadnjem času dokazujejo tudi ugodne učinke vitamina D z vidika zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni, je izpostavila, verjetno lahko dodajanje vitamina D zmanjša tudi umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka. Poleg tega dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo in nekoliko zmanjša splošno umrljivost, je naštela.
Med skupinami prebivalstva, za katere bi bila večja dostopnost vitamina D posebej pomembna, slovenski strokovnjaki izpostavljajo stanovalce domov starejših občanov, otroke ter nosečnice in doječe matere. »Za pediatrično populacijo vztrajamo, da se predpisuje zdravila,« je izpostavil dr. Tadej Battelino, specialist pediatrije in specialist klinične farmakologije. Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je spomnil, da je pomanjkanje vitamina D pomemben javnozdravstveni izziv. Smernice bodo prispevale k boljšemu zdravju in počutju prebivalcev, pričakuje dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Majhen vnos s prehrano
Običajna prehrana prebivalcev Slovenije prispeva k relativno majhnemu dnevnemu vnosu vitamina D, je razvidno iz smernic s spremljajočimi besedili, pri katerih so sodelovali predstavniki različnih strok v zdravstvu. Boljši dostop do vitamina D bi nenezadnje prinesel prihranke, so izračunali. Z dodajanjem vitamina D ljudem, ki so stari 65 let in več (gre za 470.818 ljudi v Sloveniji), bi zmanjšali stroške hospitalizacij zaradi akutnih okužb dihal za 11,7 milijonov evrov neto, navajajo. V tem izračunu so upoštevali stroške hospitalizacij, ne pa tudi stroškov ambulantnih zdravljenj, poslabšanj spremljajočih bolezni in morebitnih odsotnosti z dela.
»Prihranek je še veliko večji, saj se z dodajanjem vitamina D zmanjšuje tudi pojavnost padcev, zlomov kolka in njihovega zdravljenja, ki v tej populaciji s starostjo narašča,« so izpostavili Marija Pfeifer, Živa Lavriša, Igor Pravst, Mircha Poldrugovac in Karmen Janša, avtorji enega od poglavij, ki spremljajo smernice.
Te priporočajo tudi, naj bodo zdravila, ki vsebujejo neaktivno obliko vitamina D (holekalciferol), v lekarnah na voljo brez recepta. Pripravki z vitaminom D, ki so registrirani kot zdravila, imajo stalen nadzor v procesu proizvodnje, poudarjajo strokovnjaki, njihovo trženje pa opredeljuje stroga zakonodaja. Z vidika deklarirane količine in kakovosti so tako bolj zaupanja vredna kot prehranska dopolnila z vitaminom D. Nenazadnje so zdravila tudi cenejša, navajajo smernice, ki predlagajo »sprostitev prodaje«. Izpostavljanje sončnim žarkom, da bi do vitamin D prišli po te poti, prebivalcem na drugi strani smernice odsvetujejo. »Ultra-vijolični (UV) žarki imajo dokazano rakotvoren učinek,« so jasni strokovnjaki.
Kako naprej?
Smernice je doslej potrdila vrsta razširjenih strokovnih kolegijev, torej najvišjih strokovnih organov, medtem ko se je razširjeni strokovni kolegij za infektologijo z njimi za zdaj le seznanil. Na ministrstvu za zdravje se nameravajo o prihodnjih korakih odločati, potem ko se bo o tej temi izrekel zdravstveni svet, so nam pojasnili. Spomnimo, zdravstveni svet je najvišji posvetovalni organ tega ministrstva.
Vitamin D na recept je za zdaj brez plačil iz žepa na voljo le za nekatere skupine pacientov. Zdravstvena blagajna ga na primer krije pri preprečevanju ter zdravljenju osteopenije in rahitisa pri otrocih v prvem letu starosti, za nadomeščanje pri osteopeniji in osteoporozi ter pri zdravljenju kronične ledvične bolezni.
Predpisovanje kljub temu vztrajno raste, v zadnjem desetletju pa se je več kot podvojilo. Leta 2015 je bilo v Sloveniji po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 229.183 receptov za holekalciferol, lani pa že 533.924 receptov. Še bistveno bolj je v tem obdobju narasla celotna vrednost receptov, iz 1,1 milijona na 6,7 milijona evrov.
