Še aktualni koalicijski trojček Gibanje Svoboda, Levica in SD je v nedeljo po štiriletnem vladanju z udobno večino osvojil le 40 sedežev v parlamentu, na drugi strani pa desni trojček v sestavi SDS, Demokrati ter skupna lista NSi, SLS in Fokus premore 43 glasov. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob iz Svobode je že prevzel pobudo za sestavo nove vladne koalicije, jutri je na delovno kosilo povabil vse nove parlamentarne igralce, z izjemo SDS. Če bi Golobu uspelo, je že jasno, da bi bila naslednja vlada v Sloveniji politično mešana. Jernej Vrtovec iz NSi po informacijah Večera pravi, da ga morda ne bo na to kosilo, saj je zanje v prvem planu desnosredinska vlada, težave z Golobom kot mandatarjem imajo tudi Logarjevi, ki pa se bodo odzvali vabilu. Prvak Resni.ce Zoran Stevanović ob tem zavrača Janševo SDS, ne diši pa mu niti povezovanje z Golobom.
Največja neznanka v tej politično zahtevni enačbi, ko je že na dlani, da bodo dogovarjanja in prepričevanja potekala tudi ali predvsem na ravni posameznikov in ne le strank, so politično manj znani poslanci strank Resni.ca in Demokrati. Začnimo pri prvih, ki imajo v tej povolilni matematiki pet sedežev v DZ, in sebe vidijo kot politični odgovor za ljudi, ki so siti dosedanje politike. Eden izmed teh glasov Resni.ce je Katja Kokot, ki jo v državni zbor pošiljajo volilci iz Maribora.
Katja Kokot je po poklicu veterinarka, vzporedno z delom pa se je lotila tudi študija menedžmenta in prava, kjer dela magisterij. Tudi na prejšnjih volitvah je že nastopila na listi Resni.ce, pred tem pa ni bila politično aktivna. »Po skoraj 20 letih dela v veterini sem sama pri sebi, pa tudi pri mojih stanovskih kolegih, vse bolj čutila nezadovoljstvo z delovnimi razmerami. Človek vedno več dela, dobesedno gara, po drugi strani pa zasluži čedalje manj. Na neki točki sem se preprosto odločila, da je dovolj pritoževanja nad razmerami in da se je treba aktivirati. Gre za logično sosledje dogodkov,« pove o razlogih za vstop v politiko.
In dodaja: »Plačujemo davke, hkrati pa nam vsi narekujejo, kako živeti. V odločanje nam v bistvu prepuščajo le še to, katero cesto bomo popravili.« Zakaj stranka Resni.ca? »V obdobju pred prejšnjimi volitvami je prihajalo do zelo čudnih zadev, takratna vlada je sprejemala hitre, nerazumne poteze, čutila sem tudi cenzuro na družbenih omrežjih. To me je politično aktiviralo, še posebej zaradi tega, ker sem po srcu znanstvenica, znanost pa temelji na dvomu. Ko se enkrat začne cenzurirati določene izsledke znanosti, četudi se pozneje izkažejo za irelevantne, je to zame simptom širše bolezni.« Tako kot nekatere druge naše sogovornike jo skrbijo dvomi o izidu volitev, ki se pojavljajo, zato se ji zdi potrebno, da se v prihodnje okrepi zaupanje v volilni proces. Prepričana je tudi, da si država zasluži višjo raven politične kulture: »To, kar se je dogajalo v tednih pred volitvami, je bila po eni strani grozljivka, po drugi strani pa so volilci lahko videli prave obraze določenih politikov in to, česa so sposobni v boju za oblast.«
Zavračajo klasične politične delitve
Če po preštetju preostalih glasovnic ne bo prišlo do sprememb, bodo z njo poleg prvaka stranke Stevanovića v poslanski skupini sedeli še trije politično nepopisani listi. Tudi podjetnik Nedeljko Todorović, gimnazijski maturant, po poklicu računovodja, izvoljen v okraju Ljubljana Moste - Polje 2. »V politiko sem vstopil, ker sem čutil potrebo po tem, da se v slovenskem političnem prostoru spremenijo zadeve na bolje. Resni.co pa sem izbral, ker sem v njej prepoznal edino realno alternativo aktualni politični zgodbi in izmenjavi dveh polov.« Todorović, ki je v izjavah po volitvah povedal, da je naklonjen uravnoteženi sredinski vladi, kot ključno področje ukrepanja izpostavlja davčno zakonodajo. »Torej tudi prepotrebno razbremenitev plač, ki pomeni višji neto znesek ob enakem strošku plač za podjetja. Prav tako so pomembni nova protikorupcijska zakonodaja, več neposredne demokracije in suverenizem v mednarodni politiki.« V Stevanovićevi poslanski ekipi je še upokojeni slikopleskar Aleksander Štorek. Z njegovih družbenih omrežij je jasno, da obvlada harmoniko, v prvih odzivih pa je poudaril predvsem lokalne teme. Preostali stolček Resni.ce bo zasedel Boris Mijič, izvoljen v volilnem okraju Gornja Radgona. Trenutno je direktor podjetja PROGROS v Ljubljani, ki ima blokirane račune. Tudi on v izjavah na eni strani poudarja boj proti korupciji in na drugi višje neto plače preko nižjih davkov.
V Resni.ci sicer dosledno zavračajo predznak levih in desnih, češ da kot protisistemska opcija presegajo klasična politična predalčkanja. Demokrati Anžeta Logarja, ki bodo za zdaj v parlamentu brez neizvoljenega Anžeta Logarja, pa medtem že vse od nastanka v ospredje postavljajo sodelovanje in preseganje teh klasičnih političnih delitev. Čeprav je imel Logar na svoji listi številna imena iz svoje bivše stranke SDS, teh v parlamentu, kot kaže, ne bo. Bo pa tudi v poslanski skupini Demokratov kar nekaj politično manj znanih obrazov. Eden takšnih je Robert Potnik, podžupan Radelj ob Dravi, ki pred tem še ni bil včlanjen v stranko. V ekipi aktualnega župana te občine Alana Bukovnika je sicer v preteklosti za občinskega svetnika kandidiral recimo na listi SD, a je nato v naslednjih mandatih nastopal z neodvisno svetniško skupino Alana Bukovnika. Zakaj je odšel k Anžetu Logarju? »Enostavno mi je všeč, kar je Anže kot politik pokazal in predstavljal že v predsedniški kampanji, torej, kako se sodeluje, in ne napada, s čimer v slovensko politiko prinaša svežino. Tudi jaz sem zagovornik takšne komunikacije, kjer je v ospredju vsebina.«
Prioriteta Logarjevih razbremenitev dela
Glede sedanje politike še nadaljuje, da je v njej preveč razdvajanja: »Jaz nimam v splošnem nobenih problemov ne z levimi ne z desnimi, sodeloval bom s tistimi, ki bodo programsko na isti valovni dolžini s programom naše stranke.« Po tem, ko so bili objavljeni volilni rezultati, je Potnika sicer začudilo, da volilci niso v parlament izvolili njihovega predsednika, saj da je Logar svojo dialoško držo vendarle dokazal, ko je v ekipo povabil ljudi iz različnih političnih polov. Kaj pa bi moral biti po njegovem mnenju prvi ukrep po sestavi državnega zbora (DZ)? »Najprej bi bilo treba nasloviti področje gospodarstva, in sicer davčno razbremeniti delo ter povečati produktivnost. Pomembno je, da bodo gospodarstveniki čutili, da so del družbe, ne da smo proti njim. Enako velja za zdravstvo,« poudarja. Potnik je sicer že več kot dve desetletji samostojni podjetnik in vodi dva gostinska lokala. Podjetnica je tudi nova poslanka Demokratov Tea Košir, izvoljena v volilnem okraju Radovljica 2. Je direktorica družinskega podjetja EcoSija za proizvodnjo sveč.
V Logarjevi ekipi je tudi najstarejši poslanec novega sklica DZ Franc Križan, nekdanji član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije. Znan je tudi kot organizator Aninih plesov. Na nacionalni politični ravni manj znano ime je še podžupanja občine Loški Potok Barbara Levstik Šega. Od leta 2008 je zaposlena na ljubljanskem okrožnem sodišču, od leta 2016 vodi službo za alternativno reševanje sporov. Za kandidaturo se je odločila po tem, ko jo je po eni izmed javnih tribun v ekipo povabil Logar. Širša javnost po drugi strani že pozna magistrico javne uprave Mojco Žnidarič, ki je bila v mandatu med 2018 in 2022 poslanka SMC, torej tako v Šarčevi kot v Janševi vladi. V tistem obdobju je bila recimo predsednica odbora za gospodarstvo. Najbolj prepoznaven obraz Logarjeve ekipe pa je predsednik sveta stranke Tadej Ostrc, zobozdravnik in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zdravje, ko ga je vodil Danijel Bešič Loredan. Leta 2024 se je neuspešno potegoval za funkcijo direktorja ZZZS, je tudi kritik odnosa sedanje vlade do zdravnikov in koncesionarjev, ki mu ni tuje delo v zasebnem zdravstvu. Ostrc utegne biti v prihodnje tudi ključ do tega, da se Logar vrne v poslanske klopi, saj je bil prav on tisti, ki je šefa svoje stranke za las prehitel v tretji volilni enoti.
Pred Golobom je skratka težka naloga. Jasno je, da bo moral za koalicijo, ki naj ima trdno večino, snubiti desnosredinske stranke, ki so po programu veliko bližje prokapitalsko naravnani SDS kot pa Svobodi ter še bistveno manj SD in Levici. Pri čemer je glede na programe strank Resni.ca in Demokrati – med katerima lahko na področju gospodarstva in davkov potegnemo številne vzporednice – tako rekoč neizogibno, da bi potencialna mešana vlada postala bolj neoliberalna in da bi bila po politični logiki tudi bistveno bolj volatilna oziroma notranje konfliktna. Dodatno negotovost v že tako težko kombinatoriko vnašajo politični novinci, za katere ni jasno, kako bodo delovali v času mandata. V naslednjih dneh je pričakovati vsaj delne odgovore na nekatera vprašanja. V ponedeljek je na sporedu sestanek vseh predsednikov parlamentarnih strank pri predsednici Nataši Pirc Musar, ki je jasno povedala, da bo mandat za sestavo vlade dodelila tistemu, ki bo znal računati do 46 glasov.