Novinarji smo danes za odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja izvedeli petnajst minut pred deseto uro, ko smo že čakali na začetek novinarske konference Marjana Šarca, na kateri je oznanil, da odstopa z mesta predsednika vlade. Na tej konferenci premier ministrovega odstopa ni omenil, komentiral ga je dve uri pozneje v državnem zboru. Povedal je, da se je sam za odstop odločil v petek, ni pa hotel neposredno odgovoriti na vprašanje, ali je takrat že vedel, da namerava odstopiti finančni minister.
»Večkrat sva se pogovarjala, da tako ne gre več naprej,« je dejal, nato pa namignil, da je Bertoncelj odstopil zato, ker je videl, da je predsednik vlade sklical novinarsko konferenco, in ga je hotel prehiteti. »Ko je videl napoved moje izjave, je verjetno vedel, za kaj gre,« je povedal Šarec. Bertoncelj danes ni bil na voljo za komentarje, poslal je samo skopo sporočilo, da odstopa iz strokovnih razlogov in da je v svojem mandatu delal strokovno, transparentno ter v smeri povečevanja blaginje in srednjeročne finančne vzdržnosti.
Spor ministra in LMŠ
Med predsednikom vlade in finančnim ministrom je, čeprav tega premier ne priznava, resno počilo že dan pred tem, ko je Šarec sprejel odločitev o odstopu. V četrtek je Bertoncelj javnosti sporočil, da tak predlog zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kakršnega zagovarjata LMŠ in minister za zdravje Aleš Šabeder, zanj ni sprejemljiv. Šarec je v petek odgovoril, da je zanj pomembna samo usklajenost z ministrom za zdravje in poslansko skupino LMŠ, pomisleke ministrstva za finance pa je pripisal »enemu od državnih sekretarjev«, pri čemer naj bi imel v mislih Sašo Jazbec. Na to se je Bertoncelj odzval s še ostrejšim pismom z isto vsebino. Po nekaterih neuradnih informacijah je ta izjava, pod katero so se poleg ministra podpisali tudi vsi štirje njegovi sekretarji, že sporočala konec Bertoncljevega delovanja v vladi.
Šarec je danes ponovno poskušal zmanjšati pomen pisem ministrstva za finance. »Finančni minister je dolžan na kakšno stvar opozoriti. To pri moji odločitvi nima nobene zveze, jaz sem o tem razmišljal že mnogo prej. Ti viharji v kozarcu vode ne vplivajo na to,« je dejal Šarec. Ker ne priznava, da se je zdel predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja ministru za finance zelo pomemben, premier ni pojasnjeval, zakaj se Bertonclju ne Šabeder ne LMŠ nista niti poskusila približati. Prav tako še vedno nismo dobili razlage, zakaj je sploh nujno treba v ta predlog zakona vključiti določbo o neomejenem proračunskem financiranju, ki je Bertonclja tako razburila.
Šabeder pravi, da je bil prvi on
Zdaj je bolj ali manj jasno, da dopolnilno zavarovanje v sredo ne bo ukinjeno. Dve od petih strank, ki so ga podpirale v dosedanjih parlamentarnih obravnavah, sta napovedali, da se bosta odločili glede na stališče finančnega ministra. Vse pa so zatrjevale, da ga podpirajo pod pogojem, da bo to samo prvi korak, ki mu bo v letošnjem letu sledil drugi korak, torej dopolnitev zakona s progresivno lestvico novega prispevka. V LMŠ sicer tudi po premierjevem odstopu trdijo, da bo takšno lestvico letos mogoče sprejeti, vendar se to zdi skoraj neverjetno.
Naklonjenosti predlogu, o katerem bodo v sredo glasovali poslanci, ni kazal niti minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je danes javnost obvestil, da je sam desetega januarja Šarcu izročil odstopno izjavo brez datuma. Z njo naj bi napovedal, da bo odstopil po sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Do te odločitve naj bi minister za zdravje prišel na podlagi ocene, da je v teh okoliščinah zelo težko kar koli doseči. To se zdi nenavadno, saj sta prav omenjena zakona verjetno najzahtevnejša.
Šabeder je sprva napovedal, da bo osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi predstavil junija lani, osnutek ZZVZZ pa novembra lani, a ju še vedno ni. Minuli četrtek je TV Slovenija poročala, da je ministrstvo pripravilo delovno različico zakona o dolgotrajni oskrbi, ki pa je zelo podobna predlogu ministrice za zdravje v prejšnji vladi Milojke Kolar Celarc.
