Rektorske volitve prihajajo ob izteku mandata sedanjega rektorja Zdravka Kačiča, ki Univerzo v Mariboru vodi v mandatu 2022–2026. Za njegovega naslednika se potegujeta redna profesorja Dean Korošak in Mitja Slavinec, oba dolgoletno povezana z mariborskim akademskim prostorom. Volitve bodo potekale v torek, 12. maja, predčasno glasovanje pa dan prej, 11. maja. Novi rektor bo drugo največjo slovensko univerzo vodil prihodnja štiri leta, v obdobju, v katerem bodo v ospredju predvsem vprašanja raziskovalne prepoznavnosti, kakovosti študija, privabljanja študentov, povezovanja z okoljem in položaja zaposlenih.
Rektorja na Univerzi v Mariboru volijo na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah. Glasujejo tri skupine volilnih upravičencev: visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visokošolski sodelavci in drugi sodelavci pri pedagoškem procesu, študenti ter drugi zaposleni na univerzi. Gre torej za odločitev, pri kateri ne sodeluje le profesorski zbor, temveč širša univerzitetna skupnost. Volitve niso pomembne zgolj za notranje razmerje moči na univerzi, Univerza v Mariboru je namreč ena osrednjih institucij severovzhodne Slovenije, njen položaj pa presega akademske okvire. Rektor pomembno vpliva na razvoj raziskovalne politike, razmerja med fakultetami, povezovanje z gospodarstvom, sodelovanje z lokalnim okoljem in na vprašanje, kako močno se bo Maribor v prihodnjih letih uveljavljal kot univerzitetno mesto.
Kandidata z različnima izkušnjama
Dean Korošak je redni profesor za področje aplikativne fizike. Zaposlen je na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, deloma pa tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Od julija 2022 opravlja funkcijo prorektorja za raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, zato v rektorsko tekmo vstopa kot kandidat, ki je bil v zadnjem mandatu že del najožjega vodstva univerze. Njegovo raziskovalno delo je povezano s statistično fiziko, uporabo metod matematične fizike v fiziologiji, analizo velepodatkov, razumevanjem urbane dinamike mest in razvojem naprednih računskih metod. V preteklosti je sodeloval tudi pri mednarodnih raziskovalnih projektih in povezovanju univerze z gospodarstvom. Med letoma 2012 in 2014 je bil odgovorni vodja evropskega projekta SEETechnology, v katerem je bila Univerza v Mariboru vodilni partner in koordinator projektnega konzorcija. Prav tako je sodeloval pri vzpostavitvi projekta Demola, v okviru katerega so interdisciplinarne študentske ekipe sodelovale s podjetji pri razvojnih nalogah.
Mitja Slavinec je redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Med letoma 2015 in 2021 je bil dekan te fakultete, pozneje pa tudi prodekan. Njegova pot je poleg akademskega dela močno zaznamovana tudi z izkušnjami v javnem in političnem prostoru. Med letoma 2021 in 2022 je bil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, pred tem pa med letoma 2004 in 2008 poslanec državnega zbora. Slavinec je doktoriral iz fizikalnih znanosti na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je pred tem končal tudi magistrski in dodiplomski študij. V življenjepisu med drugim navaja dolgoletno pedagoško delo, vodenje fakultete, sodelovanje v različnih strokovnih organih ter delovanje v organizacijah s področja znanosti, izobraževanja, tehnične kulture in civilne zaščite. Leta 2023 je prejel nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju visokega šolstva, leto pozneje pa naziv častnega občana Mestne občine Murska Sobota.
Kontinuiteta ali drugačen tip vodenja
Čeprav oba kandidata prihajata s področja fizike in sta že dolgo vpeta v Univerzo v Mariboru, v volitve vstopata z različnima poudarkoma. Korošak nastopa kot kandidat z neposredno izkušnjo sedanjega vodstva univerze, predvsem na raziskovalnem področju. Njegova kandidatura se zato bere tudi kot možnost nadaljevanja oziroma nadgradnje usmeritve, ki jo je univerza razvijala v zadnjem mandatu.
Slavinec pa v tekmo vstopa kot nekdanji dekan in kandidat z izrazitejšimi izkušnjami iz širšega javnega prostora. Njegova biografija združuje akademsko pot, vodenje fakultete, delo v državni politiki in različne funkcije v izobraževalnih, strokovnih ter civilnodružbenih organizacijah. Zato se njegova kandidatura umešča bolj v okvir vprašanja, kako univerzo povezovati z državnimi politikami, regijskim okoljem in širšimi družbenimi sistemi.
Prihodnji rektor bo prevzel univerzo v času, ko se visokošolski prostor sooča z več izzivi hkrati. Slovenske univerze tekmujejo za študente, raziskovalni denar in mednarodno prepoznavnost, ob tem pa se povečujejo tudi pričakovanja glede kakovosti študija, zaposljivosti diplomantov, dostopnosti študentskega bivanja in boljših delovnih pogojev za zaposlene. Univerza v Mariboru mora pri tem odgovarjati tudi na vprašanje, kako okrepiti svojo vlogo zunaj Ljubljane in kako zadržati mlade v regiji. Rektorske volitve bodo zato pokazale več kot le to, kdo bo nasledil Zdravka Kačiča. Pokazale bodo tudi, kateremu tipu vodenja univerzitetna skupnost v tem trenutku bolj zaupa: kandidatu, ki prihaja iz aktualnega vodstva in poudarja raziskovalno ter razvojno kontinuiteto, ali kandidatu, ki združuje akademske, vodstvene in politično-upravne izkušnje. V obeh primerih pa bo moral novi rektor odgovoriti na isto osnovno vprašanje: kako Univerzo v Mariboru v prihodnjih štirih letih narediti močnejšo, bolj prepoznavno in bolj odprto.