Državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je pred dnevi dejal, da je po poplavah prioriteta sanacija vodotokov, in napovedal, da bo država povečala obseg gradbene mehanizacije na poplavljenih območjih. Po navedbah Uprave RS za zaščito in reševanje je prek mehanizma EU z mehanizacijo Sloveniji na pomoč priskočilo več držav. V nekaterih krajih je mehanizacije dovolj, dela v strugah so v polnem teku, v drugih je primanjkuje. Medtem ko torej lahko pričakujemo, da bodo struge rek v nižinskih predelih v kratkem očiščene, se zastavlja vprašanje, kaj bo s hudourniškimi območji v višjih predelih, ki so polna drevja, kamenja … in lahko neočiščena spet botrujejo katastrofalnim posledicam v že zdaj prizadetih krajih.

S približno 60-odstotno poraščenostjo z gozdovi je Slovenija ena najbolj gozdnatih evropskih držav. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v julijskem vetrolomu poškodovanih več kot pol milijona kubičnih metrov dreves, kar zajema približno desetino letnega poseka. Veliko drevja je voda že prinesla v nižine, veliko ga še leži na hudourniških območjih. Da bi iz hudournikov v razumnem času odstranili vse drevje in nakopičen material, je misija nemogoče. Toda po ocenah poznavalcev razmer bi bilo možno očistiti vsaj dobršen del hudournikov, ki bi ob večjem deževju ponovno prizadeli naselja in infrastrukturo.

Kot je pojasnila direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc, sta odstranjevanje dreves iz hudournikov in njihova sečnja ob hudournikih v zasebnih gozdovih problematična zaradi veljavne zakonodaje. Zato meni, da bi moral ZGS čim prej izdati skupinske odločbe za odstranitev poškodovanega in podrtega drevja na najbolj prizadetih območjih, podobno kot je naredil v času žleda. S to poenostavitvijo ne bi bilo treba označevati vsakega drevesa, ki ga je treba odstraniti.

Koliko podrtih dreves je v hudournikih oziroma v njihovi bližini, je po besedah Nike Krajnc težko oceniti: »Do ocene o tem, koliko je poškodovanih gozdnih cest, kateri tereni so sploh dostopni, še nismo prišli. Na številna hudourniško najtežje dostopna območja je možno priti le po gozdnih cestah, vlakah, ki so poškodovane. Zato bi bilo smiselno sodelovanje ZGS, ki ima revirje po vseh gozdovih. Lahko bi si ogledali stanje na terenu in intervencijsko odkazali odstranitev drevja, kar bi pospešilo delo. Gozdove in hudournike bi bilo treba do zime nujno očistiti.«

Nujna mehanizacija iz tujine

Toda za to nalogo v Sloveniji ni na voljo dovolj ustrezne mehanizacije. To bi morali pripeljati iz tujine, je poudarila direktorica Krajnc. »Že v času žleda se je pokazalo, da imamo v Sloveniji gozdne mehanizacije premalo. Zato so pri odstranjevanju posledic žleda pomagala avstrijska in češka podjetja.« Po podatkih iz sistema MojGozdar.si je v Sloveniji 65 ponudnikov strojne sečnje. Po pojasnilih Krajnčeve pa obstaja 25, 30 kompletov strojev za sečnjo drv in polprikoličarjev oziroma gozdarskih prikolic za odvoz lesa iz gozda. Na težko dostopnih terenih pride v poštev tudi kombinacija del z motornimi žagami in traktorji, uporabljajo pa se tudi manjše žičnice, ki pomenijo boljšo in hitrejšo rešitev za spravilo lesa.

Poleg pomanjkanja zadostne mehanizacije so trenutno dodatna omejitev še razmočena tla. »Težka mehanizacija se ob razmočenosti v gozdovih ugreza. Četudi bi nam stroje poslali iz tujine, se postavlja vprašanje, kam vse bi jih lahko napotili. Tudi zato bi bilo smiselno sodelovanje ZGS, ki bi lahko najboljše podal ocene o krajevnem stanju in o tem, kdaj bi lahko z mehanizacijo vstopili na posamezne terene. To je odvisno od vrste tal in od tega, kako hitro voda odteka. Če tla niso globoka, za vstop na nekatere terene zadostujeta dva tedna suhega vremena.«

Kot je pojasnila Nike Krajnc, je bilo v okviru programa za razvoj podeželja od leta 2007 do leta 2013 od mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa sofinanciranih največ traktorjev kolesnikov za delo v gozdu. V drugem obdobju, od leta 2014 do leta 2020, se je bistveno povečal nakup gozdarskih prikolic in mehanizacije za strojno sečnjo, kar lahko kaže na večjo profesionalizacijo del v gozdovih. Po opozorilih direktorice za čiščenje hudourniških območij oziroma za delo na zahtevnih, strmih in težko dostopnih terenih v svetu obstaja veliko tehnoloških rešitev, vendar v Sloveniji vse niso na voljo.

Poleg znanja potreben pogum

Eno od podjetij, ki ima ustrezno opremo za zahtevno delo na težko dostopnih lokacijah in hudourniških območjih, je idrijski Kaskader. Po pojasnilih direktorja in lastnika Petra Poljanca je pri hudournikih v grapah in višjih predelih največja težava njihova težka dostopnost. »Z nižinskimi stroji in gradbenim kadrom, usposobljenim za upravljanje teh strojev, hudournikom nismo kos. Potrebni so specializirani stroji za delo v ekstremnih razmerah, ki se zaradi štirih nog imenujejo pajki. V pajku z vsako nogo upravljamo posebej, njegov upravljalec pa lahko na strmih terenih sedi v bolj ali manj vodoravnem položaju. Nekoliko boljši imajo integriran vitel, ki služi varovanju pred zdrsom na strmih pobočjih. Enega pajka imamo v Kaskaderju; kolikor vem, jih je v Sloveniji le nekaj. Preden je Podjetje za urejanje hudournikov (Puh) končalo v stečaju, je imelo nekaj takšnih strojev. Z njimi so čistili za bagre in drugo mehanizacijo nedostopne grape.« Za upravljanje pajka je poleg tehnične poklicne srednje šole potrebnih veliko izkušenj, poguma in iznajdljivosti, saj se upravljalci včasih znajdejo v izjemno težkih situacijah. »Nimajo pa pajki takšnega učinka, kot ga imajo bagri v ravninah,« je dejal Poljanec, gorski vodnik z mednarodno licenco, alpinistični inštruktor in član Gorske reševalne službe Tolmin, v preteklosti pa gozdar.

Na vprašanje, ali jih je po poplavah kdo prosil za pomoč pri delu na hudourniških območjih, je Poljanec odgovoril, da ne. »Tudi če bi, se ne bi mogli odzvati, saj imamo pogodbene roke za dosedanja naročila.« Kot primer delovanja na hudourniških območjih je izpostavil gradnjo mrežnih pregrad na Krvavcu, potem ko je voda z naplavinami leta 2018 poškodovala spodnjo postajo kabinske žičnice smučišča Krvavec. »Za pregradami, ki smo jih postavili, se je doslej nabrala trikratna količina materiala, ki je pred leti zgrmel v dolino.«

Poljancu se zdi smiselno, da bi pajke za čiščenje hudourniških območij po hitrem postopku poskušali dobiti iz alpskih dežel v tujini, kjer jih imajo največ. In koliko bi jih potrebovali, da bi podrto drevje in material v kratkem času očistili iz najbolj kritičnih hudournikov? »Okoli 50,« je ocenil.