Po decembra podpisanem dogovoru med vlado in sindikati javnega sektorja so se z januarjem osnovne plače vseh javnih uslužbencev zvišale za en plačni razred oziroma za štiri odstotke. Povprečna, februarja izplačana bruto plača v javnem sektorju je po podatkih statističnega urada (Surs) znašala 2038 evrov, kar je 6,3 odstotka več kot pred 12 meseci, povprečna neto plača pa 1305 evrov, s čimer je bila glede na leto prej višja za 5,3 odstotka.
Z dvigom plač javnih uslužbencev, ki je sicer šele prvo od dogovorjenih treh zvišanj, se je razlika med plačami v javnem in zasebnem sektorju povečala na 22 odstotkov. Povprečna bruto plača v gospodarstvu je od januarja lani zrasla za 4,1 odstotka, na 1589 evrov, povprečna neto plača pa za 3,5 odstotka, na nekaj manj kot 1032 evrov.
Plače vojakov v zadnjem letu višje za četrtino
Decembrski dogovor o plačah in drugih stroških dela je bil predvsem posledica preteklih ločenih zvišanj plač policistom in še zlasti zdravnikom, ki so v javnem sektorju povzročila nove velike anomalije. Povprečna zdravniška plača denimo se je od leta 2016, ko je bil z njimi podpisan stavkovni sporazum, po podatkih ministrstva za javno upravo povečala s 3907 evrov bruto na lanskih 4502 evra bruto oziroma za 15,2 odstotka.
V ponedeljek objavljeni podatki Sursa kažejo, da so se, najprej zaradi predlanske odprave anomalij zaposlenih do 26. plačnega razreda in uniformiranih oseb, potem pa še zaradi januarske povišice, plače najbolj povišale v Slovenski vojski. Povprečna januarska bruto plača vojakov je znašala 2555 evrov (neto 1586 evrov), kar je 27 odstotkov več kot januarja lani – glede na junij 2012, ko so se plače vseh javnih uslužbencev z Zujfom znižale za 8 odstotkov, pa za skoraj tisoč evrov ali neverjetnih 62 odstotkov. Ob tem je povprečna bruto plača v vojski ujela povprečno plačo v visokošolskem izobraževanju (2558 evrov bruto), za katero je ob Zujfu zaostajala za skoraj 700 evrov.
Za primerjavo povejmo, da se je povprečna bruto plača v policiji (2237 evrov) od januarja lani zvišala za 11,8 odstotka, v javni upravi za 6 odstotkov, v sodstvu za 5,1 odstotka, v izobraževanju za 5 odstotkov, v socialnem varstvu od 4,7 do 5,9 odstotka, v kulturi za 4,1 odstotka, v zdravstvu pa za 3,9 odstotka.
Razmerja med plačami so se povsem spremenila
Če predpostavimo, da so bile plače ob uvedbi enotnega plačnega sistema v letu 2008, po pogajanjih, ki so trajala več let, nekako najbolj uravnotežene (izjema so bili že tedaj najslabše plačani in tehnično-administrativno osebje v plačni skupini J), potem lahko s primerjavo z zadnjimi izplačanimi plačami izračunamo, ali obstajajo oziroma kakšne so trenutne plačne anomalije. Ugotovitve so skrajno presenetljive.
Primerjava podatkov o plačah med januarjem 2009 in januarjem 2019 pokaže, da so se nekdanja razmerja do neke mere ohranila le v javni upravi, sodstvu in visokošolskem izobraževanju, kjer so plače porasle za 17 oziroma 18 odstotkov (za primerjavo – povprečna plača v Sloveniji se je v tem času zvišala za 22 odstotkov). Po drugi strani so se plače v vojski in policiji povišale za kar 44 oziroma 39 odstotkov, medtem ko so v vseh drugih dejavnostih močno zaostale za povprečjem – še zlasti v predšolski vzgoji, kjer so v desetih letih zrasle za zgolj 2,5 odstotka, ter v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Šibka rast je zaradi stagnacije plač medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja značilna tudi za zdravstvo.
»Podatki Sursa potrjujejo naše trditve, da v Sloveniji nimamo več enotnega plačnega sistema. Če bi ga imeli, ne bi bile možne tako ogromne razlike v dvigih plač,« ugotavlja glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Prepričan je, da tudi decembrski dogovor, ki sicer prinaša nekoliko večja zvišanja plač v šolstvu, ne bo odpravil anomalij. »V izobraževanju kvečjemu za tretjino,« ocenjuje.
Po mnenju Frančiška Verka, predsednika Sindikata državnih organov Slovenije, pa so podatki statističnega urada (Surs) zavajajoči. »Statistika upošteva tudi vse dodatke, teh pa je v vojski in policiji največ. Delajo z migranti in na mejah, ob tem pa je pri njih tudi največ nadur, ki lahko prinesejo še eno plačo,« opozarja Verk. Predsednik Pergama Jakob Počivavšek, ki je lani vodil eno izmed dveh pogajalskih skupin, pravi, da je treba na podatke o plačah gledati širše in upoštevati tudi razmere pred uvedbo enotnega plačnega sistema. »Tedaj so bile plače v nekaterih dejavnostih višje od drugih, zato so te kasneje morale rasti počasneje,« pojasnjuje. Ker pa vendarle obstaja tveganje, da so z dogovorom ustvarili nova nesorazmerja, so, kot pravi, v stavkovnem sporazumu zapisali tudi, da mora biti do konca leta narejena analiza učinkov, ki bi ji sledili morebitni popravki.
Sledita še dve zvišanji plač
Decembrski dogovor med vlado in sindikati določa, da se osnovne plače zaposlenim nad 26. plačnim razredom (1174 evrov bruto) in vse do univerzitetne izobrazbe (vključno z njo) novembra letos zvišajo še za en plačni razred, kar pomeni za dodatne štiri odstotke. S septembrom prihodnje leto pa bodo še za tretji plačni razred napredovali javni uslužbenci z magisterijem znanosti in doktoratom. Tri plačne razrede oziroma 12 odstotkov višje osnovne plače bodo pridobile tudi nekatere diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice, vendar pa že novembra.
Po podatkih ministrstva za javno upravo so se januarja za en plačni razred zvišale plače okoli 82.500 javnim uslužbencem na 916 delovnih mestih. Za dva plačna razreda bo napredovalo nekaj več kot 57.000 zaposlenih na okoli 1100 delovnih mestih, za tri plačne razrede pa 29.000 zaposlenih na 243 delovnih mestih. Ob tem si bo okoli 470 doslej močno podplačanih raziskovalcev zvišalo plače za štiri plačne razrede oziroma za 16 odstotkov, enajst raziskovalcev asistentov, ki imajo opravljen magisterij, pa za pet plačnih razredov oziroma za 20 odstotkov.
