Potem ko je šolski minister Borut Rončević že ob predstavitvi rezultatov raziskave PISA 2025 v začetku septembra napovedal celovito šolsko reformo ter zgodnejše in intenzivnejše opismenjevanje otrok, te dni na ministrstvu pospešeno snujejo še dodatne ukrepe za izboljšanje bralne pismenosti.
Na seji pristojnega odbora državnega zbora minuli teden je Rončević napovedal tako nov ciljni raziskovalni program (CRP) za strokovno in raziskovalno podporo izboljševanju bralne pismenosti kot tudi vzpostavitev dveh centrov za bralno pismenost – enega v vzhodni in drugega v zahodni kohezijski regiji.
Najprej analiza vzrokov nezadostne pismenosti
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) so nam pojasnili, da je v okviru javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP 2026), ki ga je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) objavila 16. oktobra, razpisana tudi raziskovalna tema Analiza vzrokov nezadostne ravni bralne pismenosti.
Namen načrtovane raziskave, so nam zaupali na MIZM, je celovito analizirati vzroke za upad dosežkov učencev na področju bralne pismenosti, s posebnim poudarkom na prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in ob upoštevanju celotnega osnovnošolskega izobraževanja. »Raziskava bo med drugim usmerjena v prepoznavanje individualnih, pedagoških, didaktičnih, organizacijskih, socialnih in jezikovnih dejavnikov, povezanih z dosežki učencev, analizo razlik med šolami in regijami ter prepoznavanjem učinkovitih pedagoških praks,« so povedali na ministrstvu.
Poudarili so, da bo posebna pozornost namenjena tudi vplivu uporabe učnih gradiv na razvoj bralne pismenosti, na podlagi ugotovitev raziskave pa bodo oblikovana strokovno utemeljena priporočila za izboljšanje poučevanja, uporabe učnih gradiv, strokovnega razvoja učiteljev in sistemskega spremljanja bralne pismenosti.
V katerih razredih bodo ukrepali?
Na ministrstvu so predvideni začetek izvajanja izbranih raziskovalnih projektov napovedali za 1. februar prihodnje leto. Ker bodo konkretna metodologija raziskave, način zbiranja podatkov in morebitna neposredna vključitev učencev posameznih razredov odvisni od raziskovalnega predloga izbranega prijavitelja, se na MIZM v tej fazi še niso želeli natančno opredeliti, kateri učenci oziroma razredi bodo neposredno vključeni v raziskavo.
Kateri strokovnjaki s področja bralne pismenosti oziroma katere raziskovalne organizacije s svojimi raziskovalnimi skupinami bodo vključeni v CRP, prav tako ni znano. Prijave na javni razpis so zbirali do torka, 17. novembra, na MIZM pa so povedali, da bodo prijave ocenjene v skladu z razpisnimi pogoji in merili. »Na podlagi izbirnega postopka se bodo določili projekti, ki bodo sofinancirani,« so še napovedali na ministrstvu. Dodali so, da raziskovalna skupina, ki bo izvajala raziskavo na področju bralne pismenosti, še ni izbrana in da bodo imena sodelujočih strokovnjakov znana po koncu izbirnega postopka.
V zraku za zdaj ostajajo tudi vprašanja, kje natančno (v vzhodni in zahodni kohezijski regiji) bodo vzpostavili centra za bralno pismenost in zakaj prav tam, kaj bo ključna naloga obeh centrov in koliko sredstev bo ministrstvo namenilo za dodatne ukrepe za bralno pismenost. »Trenutno odgovorov še ne moremo dati. Takoj ko bo vse natančno opredeljeno, bomo o tem seznanili tudi javnost,« so zagotovili na ministrstvu.