Predlog dopolnitve zakona o grbu, zastavi in himni bi posegel v prakso, s katero ustanove na svojih poslopjih izrazijo podporo določeni državi ali skupnosti. Predsednik državnega zbora in Resnice Zoran Stevanović je med primeri navedel mavrično zastavo ter zastavi Izraela in Ukrajine. Po njegovem mnenju morajo biti simboli na javnih stavbah izobešeni na izrecni pravni podlagi, saj pročelja ustanov ne bi smela izražati stališč njihovih predstojnikov.
Vlada predlog podpira. Državni sekretar Božo Predalič je ocenil, da bi jasnejša pravila okrepila nepristranskost ustanov in zaupanje vanje. Zagovorniki predloga so poudarjali, da ureja uporabo stavb javne oblasti in ne posega v pravico posameznikov do izražanja. Podporo sta v imenu svojih poslanskih skupin izrazila tudi Anton Šturbej iz SDS in Srečko Ocvirk iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokusa.Od nevtralnosti do očitkov o kulturnem boju
V Svobodi, SD in Levici predlogu nasprotujejo. Poslanka Svobode Jana Jerman je opozorila na pomanjkljivosti besedila in koaliciji očitala, da odpira simbolne spore namesto reševanja drugih težav. Asta Vrečko iz Levice je razpravo označila za kulturni boj, Luka Goršek iz SD pa je opozoril, da bi predlog posegel v avtonomijo javnih ustanov.
Razprava se je zaostrila ob nastopu poslanca SDS Andreja Kosija. Ko je nasprotoval izobešanju mavrične zastave na stavbah vlade ali urada predsednice republike, je za istospolno usmerjene uporabil žaljiv izraz. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič mu je očitala sovražni govor.
Demokrati brez stališča
Poslanske skupine, ki so danes napovedale podporo predlogu, imajo skupaj 42 glasov, nasprotnice pa 40. Demokrati, ki so del koalicije, stališča niso predstavili; nihče od njihovih poslancev se ni vključil v razpravo. Njihova odločitev je zato lahko pomembna že pri četrtkovem glasovanju o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. To glasovanje še ne bo pomenilo sprejetja zakona.