Slovenski načrt za okrevanje in odpornost vključuje več varovalk, ki naj bi poskrbele za to, da naložbe, ki so predvidene in ki bodo financirane z evropskimi sredstvi, ne bi povzročile okoljske škode. Poleg splošnega načela ne škoduj bistveno (do no significant harm ali DNSH) namreč načrt v primeru dobrih 300 milijonov evrov vrednih naložb v protipoplavne ukrepe določa, da morajo ti projekti vključevati tako imenovane »nature-based solutions« ukrepe oziroma na naravi temelječe rešitve.
A kot smo v Dnevniku te dni že poročali, se med stroko in civilno družbo ponekod pojavljajo opozorila, da projekti v praksi temu konceptu ne sledijo in namesto tega prinašajo klasične gradbene posege v reke. Na to je denimo pred časom opozoril nekdanji vodja projektov na Umanoteri, danes vršilec dolžnosti direktorja direktorata za podnebne politike Andrej Gnezda. »Zelo veliko denarja bo šlo za protipoplavno zaščito, a žal strokovno zelo sporno, zgolj z betonado vodotokov, četudi strokovnjaki, tudi v novih glavnih poročilih za podnebje IPCC, ugotavljajo, da tradicionalni gradbeni protipoplavni ukrepi nad določenim dvigom temperature, ki nas čaka, ne bodo imeli več nobenega učinka; urejanje razlivnih površin je edino dolgoročno vzdržno,« je dejal v pogovoru za Dnevnikov Objektiv.
Posebej pomembno je torej, kdo in kako bo preverjal, ali načrtovani protipoplavni projekti dejansko sledijo zelenim načelom in kriterijem evropske komisije. A enoznačnega odgovora na to vprašanje doslej nismo dobili. Ko smo o zagotavljanju in preverjanju skladnosti s kriterijem na naravi temelječih rešitev povprašali nekdanjega direktorja direkcije za vode Romana Kramerja, ki je podpisal sporazume o protipoplavnih naložbah z občinami, nam je ta odvrnil, da naj bi izpolnjevanje tega kriterija preverjal Zavod RS za varstvo narave. »Mislim, da evropska komisija tega kriterija ne bo preverjala, ker je ta mehanizem zaupan Sloveniji. Zavod za varstvo narave poda mnenje. Oni so tisti, ki zdaj pazijo na to,« je dejal in dodal, da so na direkciji zato projektantom, ki pripravljajo protipoplavne projekte, svetovali, da se glede vključevanja na naravi temelječih rešitev posvetujejo pri izpostavah zavoda.
Toda ko smo želeli pri zavodu za varstvu narave preveriti, ali konkretni protipoplavni projekti izpolnjujejo kriterij na naravi temelječih rešitev, so nam tam dejali, da za to niso pristojni. »Kriterijev 'nature-based solutions' in 'do no significant hram' Zavod RS za varstvo narave ne preverja,« so zapisali.
Nova strokovna komisija?
Spet drugačen odgovor o tem, kdo bo preverjal izpolnjevanje kriterija, smo dobili na občini Škofja Loka, kjer v sodelovanju z direkcijo za vode načrtujejo enega od okoli 30 protipoplavnih projektov iz načrta za okrevanje in odpornost. »Projektant je pri načrtovanju protipoplavne zaščite v celoti dolžan slediti načeloma DNSH (do no significant harm, op. p.) in NBS (nature-based solutions, op. p.). Upoštevanje in skladnost teh načel pa bo presojala strokovna skupina na Direkciji RS za vode pristojnega ministrstva za okolje in prostor,« so zapisali.
Da naj bi skladnost s kriterijem na naravi temelječih rešitev preverjala nekakšna nova komisija na direkciji za vode, so nam povedali tudi v škofjeloški civilni iniciativi Varuhi Sore. Podrobnosti snovanja te komisije ne poznajo, so pa ob tem opozorili na pomen interdisciplinarnosti. V nasprotju s Kramerjem so v iniciativi poudarili tudi, da bo izpolnjevanje kriterija gotovo preverjala vsaj evropska komisija. »Evropska komisija bo vsak protipoplavni projekt pregledala in preverila. To so nam na sestanku zagotovili predstavniki komisije. Upamo, da se bodo vsaj tam tega lotili bolj resno, kot se je naša država,« nam je dejala predstavnica iniciative Urška Kovač Mrak.
Ministrstvo se spet izmika
Z vprašanji o morebitnem snovanju skupine oziroma komisije za preverjanje skladnosti s kriterijem na naravi temelječih rešitev smo se obrnili tudi na ministrstvo za naravne vire in prostor ter direkcijo za vode, a konkretnega odgovora nismo dobili. Na naše vprašanje – ali drži, da bodo na direkciji ustanovili takšno komisijo, če da, kdaj so jo ustanovili, kdo (poimensko) so člani te komisije, kakšna je njihova izobrazba in kako natanko oziroma po katerih kriterijih bodo projekte presojali – smo namreč prejeli naslednji skupni odgovor ministrstva in komisije: »Vlogo komisije prevzemajo strokovnjaki, zaposleni na direkciji za vode, z različnih strokovnih področij.«
Biologinja Polona Pengal, ki je za civilno iniciativo Varuhi Sore pripravila predloge na naravi temelječih rešitev, je do netransparentnosti direkcije kritična. »Na kakšen način so vzpostavili komisijo, po kakšnem kriteriju so izbirali ljudi, ki bodo v tej komisiji, ali je bil to javni natečaj, ali je bil pogoj, da so to strokovnjaki, ali bodo sodelovali predstavniki različnih strok ali samo vodarji …? Nič od tega se ne ve. Informacija o komisiji sploh ni prišla v javnost,« je opozorila.
