Povpraševanju po psihoterapiji, predvsem na področju otrok in mladostnikov, ni videti konca. Da čustvene stiske mladih naraščajo, opozarja tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) mag. Mojca Mihelič. »Danes so otroci veliko bolj osamljeni. Naša generacija je mladost občutila precej drugače, kot jo čutijo današnji otroci. Okrog njih je toliko različnih idealov, oni pa vedo, da jih ne bodo mogli nikoli doseči. Težava je tudi v tem, da mladi nimajo več rame, na katero bi se lahko naslonili,« ugotavlja ravnateljica.
Miheličeva meni, da so mladi danes prevečkrat izgubljeni in pod vplivom napačnih skupin, prav tako so izgubljeni tudi v spletnem vesolju, kamor odrasli nimamo vstopa. Ravnateljica ob tem poudarja, da ne smemo, dokler je še vsaj trohice upanja, da se ga lahko najde, nikoli nobenega otroka jemati kot izgubljenega.
O tem, kaj vse je treba v naši državi spremeniti, da bomo odrasli hitreje prepoznali mlade v stiski, je tekla beseda tudi na torkovem srečanju predstavnikov vladne fokalne skupine za celovito obravnavo otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem na Osnovni šoli Preska v občini Medvode. Kot smo poročali, je bila omenjena skupina konec lanskega junija oblikovana kot odgovor na pobude s terena, opozorila stroke in pritiske javnosti glede nujnosti učinkovitega in celostnega pristopa k obravnavi izzivov mladostnikov z izrazito tveganimi vedenjskimi vzorci.
Za hitrejše nudenje pomoči mladim
Udeleženci sicer številčno precej okrnjene skupine, saj med njimi denimo ni bilo njene vodje, prof. dr. Vesne Švab, manjkali so tudi vabljeni šolski minister ter predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za pravosodje in ministrstva za zdravje, so se med drugim dotaknili tudi številnih drugih vprašanj. Poudarek je bil na hitrejšem nudenju pomoči mladim, skrajševanju predolgih čakalnih vrst ter presejalnih programih, s katerimi bi lahko zdravstvene težave otrok zaznali, še preden se te razrastejo do te mere, da ti potrebujejo psihiatrično ali psihoterapevtsko pomoč.
Namestnica vodje se je poslovila
Spomnimo, da je, kot je dejala, zaradi občutka neslišanosti njenega strokovnega in dolgoletnega znanja o otrocih in mladostnikih ter zapostavljanja znanstveno podprtih rešitev ob koncu lanskega novembra iz vladne fokalne skupine izstopila namestnica vodje in ena od pobudnic ustanovitve skupine dr. Leonida Zalokar. Za Dnevnik je takrat povedala, da ne more prevzemati strokovne odgovornosti za postopke, odločitve in usmeritve, ki jih sprejema skupina in ki niso v skladu z navedenimi pristopi.
S koncem letošnjega šolskega leta se bo dolgoletna ravnateljica Strokovnega centra Planina, ki je večkrat poudarila, da so raziskave v drugih državah že zdavnaj pokazale, da obstaja in je že zelo zgodaj identifikabilna posebna skupina otrok, ki bodo v prihodnosti kot odrasli zagrešili večji del kaznivih dejanj, poslovila tudi od vodenja omenjenega centra in bo, kot je napovedala, zapustila javni sektor.
Vzorčna primera dobre prakse
V Medvodah, kjer so lani decembra v prazničnem času poročali o hudih primerih mladostniške objestnosti, kršitvah javnega reda in miru ter kaznivih dejanjih z elementi nasilja, pri katerih so bili storilci tudi mladoletne osebe, so ob naraščajočih čustvenih stiskah otrok in mladostnikov ter porastu vandalizma začeli na nivoju občine sodelovati z vsemi službami, ki imajo posreden ali neposreden stik z mladino.
Že pred petimi leti se je tam z namenom razvoja zdrave skupnosti, povezovanja ljudi ter ustvarjanja varnega prostora za otroke in mladostnike oblikovala tudi Iniciativa za razvoj duševnega zdravja otrok in mladostnikov (IDZ). Po besedah pobudnice IDZ in certificirane psihoterapevtke za odrasle, otroke in mladostnike Ksenje Kos se trudijo v iniciativi normalizirati pojem duševnega zdravja in združujejo strokovne delavce s področja otrok in mladostnikov ter iz različnih panog: zdravstva, policije, šole in vrtca.
Kosova je na torkovem srečanju z vladno fokalno skupino dejala, da se v IDZ na problematičnost porasta stisk mladostnikov in vandalizma odzivajo z zavedanjem, da morajo biti mladi slišani in razumljeni na pravi način. Delujejo tako preventivno kot tudi kurativno, njihovi programi pa vključujejo populacijo od novorojenčkov do otrok do konca osnovne šole. V prihodnje si želijo pomagati tudi na področju generacije srednješolcev.
Skupaj k premiku v pravo smer
»Pomembna sta hitro odzivanje in konkretno terensko delo. V IDZ na pomoč priskočimo v primerih, ko imajo denimo na šolah težave s posamezniki. Zaradi takojšnjega ukrepanja se izzivi mladih med pošiljanjem od enih vrat do drugih ne izgubijo ali celo povečajo. Gre torej za konkretno akcijsko delo. Tudi starši, ki imajo težave z otrokovim vedenjem, se obračajo na nas, pri čemer pa ob tem vselej vzpostavimo tudi stik s šolo,« je delo v IDZ strnjeno opisala Ksenja Kos.
Izpostavila je, da je okolje, v katerem danes živimo, izredno neugodno in močno prispeva k temu, da človeško telo funkcionira na toksične načine. »Prav je, da postajamo vse bolj senzibilni in da tudi nasilja oziroma stvari, ki se ne bi smele dogajati, ne normaliziramo več,« je dejala Kosova.
Po besedah psihologa na OŠ Preska in člana IDZ Matica Munca, ki se med drugim posveča problematičnim osnovnošolskim najstnikom, ki združeni v skupino popoldneve preživljajo v središču Medvod, najpogosteje na medvoški tržnici in v objektu bližnjega trgovskega centra, bodo aktivnosti v okviru medvoške iniciative nadaljevali tudi s sprejetjem posebnega akcijskega načrta in implementacijo dobrih praks na nacionalno raven.
Kotičke šole spremenili v poligone učenja
Srečanja vladne fokalne skupine v Medvodah se je udeležila tudi številčna delegacija iz Kranja. Podžupanja Mestne občine Kranj Manja Zorko je kot primer dobre prakse izpostavila Osnovno šolo Simona Jenka Kranj, kjer si v okviru kampanje Šola, ki raste z otrokom prizadevajo, da se učenci v šolskih prostorih bolje počutijo in lažje učijo.
Županja je povedala, da želijo otroke na omenjeni šoli opolnomočiti, da bodo živeli polno življenje, akciji, s katero orjejo ledino v naši državi, pa se je že pridružila tudi množica drugih slovenskih osnovnih šol.
Pod okriljem idejnega vodje kampanje Matica Novaka, ki kot ustanovitelj Modrih junakov strokovne delavce, starše in tudi otroke ozavešča s svojim strokovnim znanjem in osebno izkušnjo z ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnosti), ter ravnateljice, mag. Ingrid Klemenčič, so na OŠ Simona Jenka Kranj ustvarili šolsko okolje, v katerem učenci zadovoljujejo potrebe po gibanju, druženju, umirjanju, sodelovanju in igri, vse to pa pozitivno vpliva tudi na zasledovanje učnih ciljev.
Po besedah Matica Novaka so vsak prosti kotiček šole spremenili v poligon učenja za življenje, med drugim so uredili tudi šolski vrt. »Otroci zdaj v šolo prihajajo prej in mnogi sploh nočejo domov. To kaže na to, da ko se otrok v šoli počuti dobro, se odpreta tudi polje za učenje in spreminjanje neustreznih vedenjskih vzorcev,« je izpostavil Matic Novak.
Več prostega časa in brez odvečnega poseganja
Mojca Mihelič se je ozrla tudi na spremembe na področju šolnikov. Dejala je, da v Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije opažajo, da so danes mladi učitelji opremljeni z drugačnimi znanji, ki so včasih celo mnogo boljša od znanj, ki jih imajo starejši učitelji, po drugi strani pa so mlajši učitelji manj opolnomočeni s socialnimi veščinami, ki so bile starejšim učiteljem, ki so odraščali z vrstniki ter niso bili ves čas pod zaščito in drobnogledom odraslih, položene v zibelko.
»To je tudi tisto, kar danes mladim manjka: da bi jim pustili več prostega časa, druženja in socializacije, pri kateri bi starejši zgolj zelo od daleč opazovali, da se komu kaj ne zgodi. Torej brez odvečnega poseganja v skupnost otrok in mladostnikov,« je izpostavila predsednica združenja. Dodala je še, da odrasli prevečkrat poudarjamo, kaj vse moramo ponuditi mladim, namesto da bi mlade večkrat vprašali o tem, kaj pravzaprav oni zares potrebujejo.