Vlada želi uresničiti napoved iz koalicijske pogodbe in spremeniti 46. člen zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), s katerim bi se v svetih javnih vrtcev in šol število predstavnikov zaposlenih zmanjšalo.

Sveti, ki zdaj štejejo pet predstavnikov zaposlenih (učitelji, strokovni delavci in drugi zaposleni), tri predstavnike ustanovitelja (občine) in tri predstavnike staršev, bi bili po novem sestavljeni po načelu 3-3-3 oziroma bi šteli po tri predstavnike vsake od omenjenih skupin. V javnih poklicnih in strokovnih šolah, gimnazijah ter dijaških domovih bi svet po novem sestavljali trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki zaposlenih, dva predstavnika staršev in en predstavnik dijakov.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se s spremembo ZOFVI ne strinjajo. Spomnili so, da gre za ponovitev posega iz leta 2021, ko je bil prav tako predlagan odvzem dveh predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov in so ob odločnem nasprotovanju takrat zbrali več kot 20.000 podpisov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Nezaupanje strokovnim delavcem?

Kot so izpostavili v sindikatu, predlog ministrstva zaposlenim v svetih zavodov jemlje dva predstavnika, s tem pa zmanjšuje glas učiteljic in učiteljev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter drugih strokovnih in drugih delavk in delavcev, ki vsak dan zagotavljajo delovanje vrtcev, šol in dijaških domov.

»Takšen poseg ruši dosedanje premišljeno ravnotežje med deležniki ter povečuje vpliv ustanoviteljev oziroma lokalne in državne politike pri imenovanju ravnateljic in ravnateljev ter odločanju o drugih ključnih, tudi povsem strokovnih vprašanjih,« menijo v Svizu. Zmanjševanje števila predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov v sindikatu razumejo kot izraz nezaupanja strokovnim delavcem in delavkam v vrtcih, šolah in dijaških domovih oziroma kot sporočilo, da se predlagatelju dozdajšnji način izbire ravnateljic in ravnateljev ne zdi ustrezen.

»Tudi tokrat bomo v sindikatu uporabili vsa razpoložljiva demokratična sredstva, da preprečimo zmanjševanje vpliva zaposlenih in povečevanje vpliva lokalne oziroma državne politike na delovanje vrtcev, šol in dijaških domov,« so napovedali v Svizu. Dodali so, da bodo o nadaljnjih aktivnostih, vključno z morebitnim ponovnim zbiranjem podpisov med članstvom in zaposlenimi, odločali po začetku novega šolskega leta.

Kdo bo imel več vpliva na delovanje šole in vrtca?

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj poudarja, da je zmanjševanje števila predstavnikov zaposlenih v svetih zavodov nesprejemljivo. Foto: STA

Želijo si več znanja predstavnikov

Predvidena sprememba v svetu zavoda razburja tudi nekatere šolnike. Menijo, da predlog ministrstva ni dober in da ministrstvo nima stika z realnostjo na šolah. Bojijo se, da se bo vloga učiteljev še dodatno razvrednotila in da je politikom v interesu počasna privatizacija šolstva.

Mnogi učitelji so po drugi strani prepričani, da se bo z osvežitvijo ZOFVI stanje na šolah izboljšalo, saj da zdaj določeni ravnatelji igrajo politične igrice na šolah in si svet, v katerem je večina iz vrst zaposlenih, prikrojijo tako, da potrjuje izključno njihove predloge.

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič meni, da se z morebitno osvežitvijo sestave sveta zavodov ne bo nič bistveno spremenilo. »Bolj kot zmanjšanje števila predstavnikov zaposlenih se nam zdi v združenju pomembno, da so osebe, ki so v svetu zavoda, kompetentne, imajo željo in vedo, kaj počnejo. V svetih zavodov so namreč tudi nekateri predstavniki občine in starši, ki se zelo slabo spoznajo na šolski sistem in to, kar se dogaja na šoli,« je pojasnil Božič.

Kdo bo imel več vpliva na delovanje šole in vrtca?

Sašo Božič, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije: »Bolj kot zmanjšanje števila predstavnikov zaposlenih se nam zdi pomembno, da so osebe, ki so v svetu zavoda, kompetentne, imajo željo in vedo, kaj počnejo.«

Povedal je, da so ministrstvu, tudi zato, ker ponekod sveti zavodov niso delovali, kot bi bilo treba, predlagali, da bi kandidatom, ki se na novo vključijo v svet zavoda, organizirali izobraževanje, v okviru katerega bi spoznali, kaj je njihovo delo, kaj se bo obravnavalo na srečanjih sveta zavoda, kaj je letni delovni načrt …

Potrebne bi bile tudi spremembe, da se v zakonu jasno razmejita nadzorna in vodstvena funkcija v zavodu, meni predsednik ravnateljev: »Svet zavoda namreč zdaj nima nobene odgovornosti in je nadzorni organ, ki kontrolira delo šole skozi poročila in načrte ter operativno ne posega v delovanje zavoda, medtem ko je vodstvo šole izvršni oziroma operativni organ. Omenjena razmejitev se je ponekod izkazala za zelo problematično.« 

 

Zadnjo besedo ima minister

Osvežitev ZOFVI je šolski prostor dodobra razburkala že lani, ko so nastopile spremembe pri imenovanju ravnateljev. Končno besedo pri njihovem imenovanju ima od lani vnovič šolski minister, ki lahko v primeru hudih kršitev ravnatelje tudi razreši. Del pedagoške stroke je ob uveljavitvi novosti opozarjal, da gre za omejitev avtonomije svetov javnih zavodov ter da je minister politična in ne strokovna funkcija.

Nekateri ravnatelji so po drugi strani menili, da je v šolah takšna in drugačna politična volja zdaj položena v naročje lokalnih veljakov. Tudi takšnih, ki v svetu zavoda nimajo kaj iskati in argumente, s katerimi vplivajo na usode ravnateljev, namesto v strokovnosti in izkušnjah najdejo v zamerah in sovraštvu.

Na takratnem ministrstvu so poudarili, da gre le za »dodatno kontrolo pri zakonitosti imenovanja in razreševanja ravnateljev«. Bivši minister dr. Vinko Logaj je izpostavil, da »tovrstni postopki močno vplivajo tudi na delovanje in kakovost odnosov znotraj šole ter na sam učni proces, zato je prav, da o delovnem razmerju ravnatelja presoja organ, ki ni vpet v življenje in delo šole«.

Sviz: “Svete zavodov je treba pustiti pri miru”

V Svizu so poudarili, »da ravnatelj ni le direktor, ampak je po zakonu tudi pedagoški vodja, ki usmerja in vodi vzgojno-izobraževalni proces v zavodu«. Izpostavili so, da strokovni delavci najbolj celovito ocenijo, kdo od kandidatov ima ustrezne sposobnosti, strokovno znanje in osebnostne lastnosti za dobro vodenje šole, vrtca ali dijaškega doma, saj kandidate in delo zavoda tudi najbolje poznajo. »Svete zavodov je treba pustiti pri miru, saj že petindvajset let delujejo dobro, ne povzročajo sistemskih zapletov in praviloma izbirajo ustrezne ter dobre ravnateljice in ravnatelje. Resna težava, s katero bi se morala oblast prednostno ukvarjati, je pomanjkanje učiteljskega osebja, ki že povzroča krizo javnega izobraževanja,« menijo v sindikatu.

Priporočamo