Medtem ko se je v prestolnici začela kurilna sezona, je vlada v senci na drugi seji med drugim obravnavala zaostrene mednarodne razmere in sprejela sklepe za zaščito energetsko revnih gospodinjstev v obdobju rasti cen energentov. Nekdanji minister za okolje Jure Leben je poudaril, da je aktualna vlada povsem ignorirala ukrepe za pomoč socialno najšibkejšim, kar predstavlja približno 59.000 gospodinjstev.
Vladi zato predlagajo dva ločena ukrepa. Prvi je dvostopenjski zimski energetski dodatek, ki bi ga uvedli že v prvi polovici oktobra oziroma na začetku glavnega dela kurilne sezone. Izplačali bi ga prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, predlagajo pa ga tudi za gospodinjstva tik nad pragom, če izkažejo nadpovprečno energetsko breme.
Drugi predlagani ukrep je energetsko predplačilo za nakup kurilnega olja, peletov in drv za gospodinjstva z visokimi stroški ogrevanja. Slednjega bi po predlogu uvedli v novembru, in sicer za predvidoma 15.000 gospodinjstev, ki se ogrevajo na olje, pelete ali drva. Cilj obeh ukrepov je po navedbah predlagateljev pomoč razširiti predvsem na gospodinjstva, ki jih bodo višje cene energentov močno prizadele, vendar danes niso zajeta v obstoječe ukrepe pomoči.
Kritični tudi zakona o Skoku in šolske reforme
Ponovno so bili kritični tudi do sprejetega zakona o Skoku. Po njihovih navedbah zakon ruši sistemsko ureditev pregona kaznivih dejanj ter vanjo vnaša zmedo in pravno negotovost. Sprejet je bil v nasprotju s stališči pravosodja in pravne stroke, so opozorili. Državni zbor so pozvali, naj do 1. julija, ko se začne zakon uporabljati, pripravi spremembe, zavzeli pa so se tudi za ustanovitev strokovne delovne skupine za celovito prenovo zakona o kazenskem postopku s predstavniki sodstva, državnega tožilstva, odvetništva, policije in pravne stroke.
Glede napovedane šolske reforme so ugotavljali, da minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević še naprej gradi na izključevanju, kar se kaže tudi v sestavi strateškega sveta za pripravo šolske reforme. Ministra Rončevića so zato pozvali, naj zaradi zaščite šolskega sistema pred njegovo razgradnjo »opusti nedomišljene in populistične ideje, preneha izključevati strokovno javnost ter pripravi strokovno podprta izhodišča in jih posreduje v široko javno razpravo«.