Poslanec SDS Dejan Kalohje pred dnevi na pravosodno ministrico naslovil poslansko vprašanje, ali nameravajo na ministrstvu znižati starostno mejo kazenske odgovornosti mladoletnikov. Po današnji slovenski zakonodaji postane otrok kazensko odgovoren pri 14 letih.
»V medijih sem zasledil, da v Nemčiji poteka razprava o znižanju starostne meje za kazensko-deliktne sposobnosti. Omenjeno razpravo o znižanju starostne meje za kazensko odgovornost mladoletnih je sprožil primer mladoletnih posiljevalcev. V Mülheim an der Ruhr so v začetku julija lani aretirali tri 14-letnike in dva 12-letnika, ki so bili osumljeni, da so v gozdu blizu mestnega igrišča posilili 18-letnico,« piše Kaloh. »Prav v luči omenjenega posilstva iz Mülheima je tamkajšnji policijski sindikat zahteval, da se meja kazenske odgovornosti zniža na 12 let. Združenje nemških sodnikov predlogu nasprotuje, saj meni, da to mladoletnikov ne bo odvrnilo od kaznivih dejanj. Proti so tudi v nemškem združenju za zaščito otrok.«
Kaloh navaja tudi prakso iz Anglije in Škotske, kjer so otroci kazensko odgovorni že pri desetih (Anglija) in celo osmih letih (Škotska), in ministrstvo med drugim sprašuje: »Ali na ministrstvu za pravosodje v luči ureditev iz drugih zahodnih držav z utrjenim in v praksi domišljenim kazenskopravnim področjem razmišljate o morebitnem znižanju starostne meje za kazensko odgovornost mladoletnikov?«
Njegovo poslansko vprašanje je mogoče razumeti, kot da se zavzema za nižjo starostno mejo kazenske odgovornosti pri otrocih, vendar o tem lahko le sklepamo, saj nam v stranki SDS niso odgovorili na vprašanje, kakšno je njihovo stališče o tej temi.
Predlog zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, je trenutno v medresorskem usklajevanju. Zakon starostno mejo kazenske odgovornosti ohranja pri 14 letih, pred sprejetjem pa bo kakopak moral skozi državnozborski postopek, kjer ga bo mogoče dopolniti z amandmaji.
Nekonsistentno o zrelosti otrok
Vpliv na starostno mejo kazenske odgovornosti ima v veliki meri tradicija posameznega okolja. Tako imamo na območju Slovenije starostno mejo 14 let postavljeno še iz časa Avstro-Ogrske, tudi številne druge države imajo mejo začrtano pri 14 ali 15 letih, razlaga strokovnjakinja za mladoletniško kriminaliteto dr. Katja Filipčič z ljubljanske pravne fakultete. Pravnica ob tem dodaja, da je treba biti s primerjavami iz tujine previden. Na Škotskem, kjer so otroci kazensko odgovorni že pri osmih letih, imajo celotno procesiranje kazenske odgovornosti mladoletnikov povsem drugače urejeno in otrok med osmim in 18. letom zaradi kaznivih dejanj niti ne obravnavajo na sodiščih.
»Osnovno vprašanje je, kdaj je otrok dovolj zrel, da ga je upravičeno obravnavati v nekem formaliziranem sodnem postopku, ki otroka stigmatizira in mu na koncu izreče sankcijo,« pojasnjuje dr. Filipčičeva in dodaja, da noben mednarodni dokument ne določa mejne starosti kazenske odgovornosti. Po mnenju dr. Katje Filipčič smo v marsikateri državi nekonsistentni, ko govorimo o zrelosti otrok: »Rečemo, da je otrok dovolj zrel, da lahko stori kaznivo dejanje pri 14 letih, zaposli se lahko pri 15 letih, voli pa pri 18 letih. Leta 1999 smo spustili starost s 15 na 14 let, ko gre za zaščito otrok pred spolno zlorabo. Če ima nekdo spolni odnos z osebo, mlajšo od 15 let, je to avtomatično kaznivo dejanje. Otroku se tako do 15. leta starosti ne prizna sposobnosti, da privoli v spolni odnos. Ko ga torej ščitimo, rečemo, da ni dovolj zrel do starosti 15 let. Ko stori kaznivo dejanje, pa rečemo, da je že pri 14 letih dovolj zrel. Do takšnih razkorakov prihaja v številnih državah.«
Najmlajši so lani storili 16 kaznivih dejanj
Po besedah izredne profesorice se je v zadnjih 30 letih v nekaterih evropskih državah, tudi v Angliji, starost kazenske odgovornosti že zniževala, in to vedno na podlagi kakšnega javno odmevnega primera – hudega kaznivega dejanja. Tudi v Sloveniji smo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja imeli »novomeški primer«. Dvanajstletnik je bil osumljen posilstva sošolke in odprla se je debata, da bi kazensko odgovornost otrok znižali. A debata je kmalu zamrla.
Pogost argument za znižanje starosti kazenske odgovornosti je, da mladostniki zaradi širšega dostopa do informacij prej dozorijo. Toda širši dostop do informacij sam po sebi ne more pomeniti večje zrelosti, saj je ključno, kaj posameznik z informacijami naredi. Proti zniževanju starosti kazenske odgovornosti tako pričajo izsledki s področja nevrološke znanosti. Ti ugotavljajo, da se prednji reženj možganov, ki vpliva na zmožnost zaviranja impulzov, pri ljudeh dokončno oblikuje šele po dvajsetem letu.
Dr. Katja Filipčič meni, da ni potrebe po zniževanju starosti kazenske odgovornosti. Čeprav sveži podatki kažejo, da so tožilci zoper mladoletnike lani vložili 328 predlogov za izrek vzgojnega ukrepa in kaznovanja, kar je precej več kot leto pred tem (240), je mladoletniška kriminaliteta (kazniva dejanja, ki jih storijo 14 ali več let stari mladoletni storilci) na splošno že dlje časa v upadu. Če so sodišča leta 2007 izrekla 459 kazenskih sankcij mladoletnikom, so jih leta 2017 le 269. Podobno je s policijsko statistiko. V letih 2006 in 2007 so policisti obravnavali več kot 2500 kaznivih dejanj mladoletnikov, leta 2018 pa 1292.
Že mladoletniške kriminalitete je v primerjavi z vsemi obravnavanimi kaznivimi dejanji (56.507 leta 2018) torej relativno malo, število kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo mlajši od 14 let, pa je minimalno. Podatki generalne policijske uprave za leto 2019 pričajo o 16 takšnih kaznivih dejanjih. Med njimi je bilo devet tatvin, dva spolna napada na otroka in po eno posilstvo, povzročitev lahke telesne poškodbe, nasilništvo, rop ter prikazovanje, posest in posredovanje pornografskega gradiva.
V vzgojni dom tudi brez kazenske odgovornosti
Prepričanje, da otroci, ki niso kazensko odgovorni, lahko brez posledic počnejo kar koli, je zgrešeno. Ko policisti preiščejo kaznivo dejanje in ugotovijo, da je osumljenec mlajši od 14 let, resda ne podajo kazenske ovadbe, kljub temu pa obvestijo center za socialno delo. Ta potem razišče, ali je bilo kaznivo dejanje le posledica otroške nepremišljenosti ali pa se v ozadju skriva kaj drugega, kar kliče po obravnavi otroka in njegove družine.
Sodišče lahko tudi mlajše od 14 let v skrajnem primeru namesti v vzgojni zavod, le da tega ne stori kazenski, temveč civilni sodnik. V iste vzgojne zavode pa lahko kazensko že odgovorne mladoletnike (stare 14 let in več) napoti tudi kazenski sodnik, ki ima pri obravnavi kazensko odgovornih mladoletnikov na voljo še dodatne strožje ukrepe. Denimo prevzgojni dom Radeče in celjski mladoletniški zapor, ki delujeta v okviru zaporskega sistema – za razliko od vzgojnih domov, ki so namenjeni vsem otrokom z najrazličnejšimi težavami.
