V raziskovalnem prispevku Tine Jereb, objavljenem pretekli teden, se razgrinja občutljiva tematika spolnega nasilja, ki naj bi se zgodilo na osnovni šoli Jesenice. Zapis je prinesel podrobne opise dogodka, pogovore s pričami in strokovne poglede na kompleksnost javne ter strokovne obravnave spolnega nasilja. Prav tako je članek osvetlil pomen ozaveščanja ter potrebo po ustrezni podpori žrtvam.

Spolno nasilje je eno izmed najbolj razširjenih kaznivih dejanj in ima neznansko negativne posledice na posameznikovo psihofizično zdravje. Nedavna poročila evropskih agencij in drugih medijev kažejo, da policija številnim prijavam spolnih napadov ne verjame. Negativne izkušnje pri poročanju o spolnem napadu so povezane s sekundarno viktimizacijo in travmo med preživelimi.

Drugi izmed razlogov, zakaj se žrtve bojijo nasilno dejanje prijaviti pristojnim institucijam, pa je tudi vsesplošen strah, da je v resnici prepozno. To problematiko so danes nagovorili na Združenju za MOČ, kjer so povzeli, kdaj spolno nasilje pravzaprav zares zastara.

Na Združenju so zapisali, da dobijo veliko vprašanj glede zastaralnih rokov za prijavo kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V objavi na družbenem omrežju Facebook so zapisali, da se zakonodaja glede zastaralnih rokov v zgodovini Slovenije spreminja.

»To je potrebno upoštevati, saj za konkretno kaznivo dejanje velja zakonodaja, ki je bila v veljavi takrat, ko je bilo dejanje storjeno. Načeloma se zastaralni roki v novejši zgodovini Slovenije daljšajo. Za dejanja, ki so se zgodila pred časom pa velja manj ugodna (stara) zakonodaja glede zastaralnih rokov,« so dodali.

Zastaralni roki se spreminjajo tudi glede na vrsto kaznivega dejanja, torej so različni za posamezna kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

Zapisali so, da opažajo mnogo netočnosti v novinarskih zapisih ali laičnih zapisih, kaj je spolno nasilje, kaj nadlegovanje, kaj velja za mladoletne in kaj za polnoletne. »Točna kvalifikacija posameznega kaznivega dejanja je zadeva organov preiskave (policija) in pregona (tožilstvo), zato je težko vnaprej vedeti, za katero kaznivo dejanje se nekaj kvalificira in tudi iz tega izhajajoči zastaralni roki,« dodajajo.

Na Združenju pogosto predlagajo osebam, ki se odločajo za prijavo kaznivega dejanja, da se ne obremenjujejo s točnimi roki zastaranja, ker je področje zapleteno, da to prepustijo pristojnim organom, da pa se zavedajo – sploh to velja za starejša kazniva dejanja – da je možno, da je prišlo do zastaranja.

Po sedaj veljavni zakonodaji (od 29. 3. 2020) so v veljavi dolgi roki zastaranja (od 60 do 90 let), torej za vsa dejanja, ki so se zgodila po tem datumu. Tudi v vmesnem obdobju (med 2008 in 2020) so bili v veljavi relativno dolgi roki zastaranja (20 let in več), pred tem datumom pa res, žal, krajši.

Roki zastaranja za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost

Pred 1. 11. 2008 – 10 let

1. 11. 2008–29. 3. 2020 – 20 do 30 let

od 29. 3. 2020 naprej – 60 do 90 let

Svoje uporabnice in uporabnike ter splošno javnost spodbujajo k prijavam kaznivih dejanj, pri čemer se zavedajo, da gre za kompleksno dejanje, ki zahteva veliko podpore in svetovanja.

Na koncu so zapisali: »Takšno oporo tudi nudimo. Naj vas ne ustavi zgolj pomislek: 'Ah, saj je verjetno že vse zastaralo ...', ker je zelo možno, da v resnici ne drži. Veliko poguma in vztrajnosti! Če potrebujete našo pomoč, smo vam na voljo.«