Interventna zakonodaja, ki je prinesla zaostritve pri bolniških odsotnostih, že velja. Neupoštevanje pisnih navodil, kako ravnati med tako odsotnostjo, je po novem razlog za odvzem nadomestila. V neto znesku ga posameznik, kadar ne gre za prvo tovrstno kršitev v obdobju petih let, izgubi od dneva kršitve do konca odsotnosti, vendar ne dlje kot za 30 dni. Neto nadomestilo mora na poziv Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v takih primerih vrniti zavarovanec sam. Novosti, ki so bile jabolko spora že znotraj vladne koalicije, so medtem trčile še ob pomisleke v najvišjem strokovnem organu družinske medicine.
Stroka: V tujini ravnajo drugače
V razširjenem strokovnem kolegiju za družinsko medicino so tik pred koncem lanskega leta posvarili, da bi bili vsi, ki izdajajo bolniške staleže, ob novostih dodatno administrativno obremenjeni. Doslej so bili obrazci v online sistemu izdani ob zaključku bolniškega staleža, so spomnili, po novem pa bo treba navodila o ravnanju označiti in odposlati ob »odpiranju« bolniškega staleža. To bi privedlo do nadgradnje informacijskih sistemov, ugotavljajo. V omenjenem najvišjem strokovnem organu za družinsko medicino so poudarili tudi, da so v tujini uveljavili drugačne pristope k absentizmu, na primer nekajdnevno odsotnost brez obiska izbranega zdravnika in brez pridobitve potrdila o bolniškem staležu. Da bi zajezili bolniške staleže, bi bilo treba pregledati prakse drugih držav, so predlagali. Zavzeli so se tudi za dodatno piljenje trenutnih načrtov.
Na ZZZS so zatrdili, da so predlog o režimih gibanja pripravili na podlagi sodelovanja s številnimi družinskimi zdravniki, pristojne razširjene kolegije pa so pozvali k strokovni uskladitvi in poenotenju navodil. To bi pripomoglo k lažjemu izvajanju zakonskih določb in k večji administrativni razbremenitvi osebnih zdravnikov, so prepričani. Poenotenje bi omogočilo tudi ustrezno tehnično nadgradnjo pri izvajalcih in na portalu za delodajalce, ugotavljajo. Na ZZZS pričakujejo, da se bodo usklajevanja nadaljevala, nadejajo se tudi čimprejšnjih rezultatov. Sistemska vprašanja, na katera opozarjajo v razširjenem strokovnem kolegiju, pa bi terjala zakonodajne spremembe, so dodali.
Pisna navodila tudi v dodatnih ambulantah
Kako morajo bolniki in zdravniki ravnati, dokler podrobnejših napotkov še ni? V pojasnilih, ki so jih objavili na svoji spletni strani, so na ZZZS izpostavili, da se mora odsotni posameznik praviloma zadrževati na naslovu prebivališča. Gibanje v zavarovančevem kraju ali zunaj kraja prebivališča je dovoljeno le, če je izrecno odobreno v navodilih, so razložili, brez odobritve pa zaradi opravljanja zdravstvenih storitev. Mednje štejejo zdravstvene storitve v okviru javne mreže, pa tudi tiste, ki so samoplačniške, je razvidno iz obvestila za osebne zdravnike. Tak primer je fizioterapija v samoplačniški ambulanti, so ponazorili. Med tovrstnimi izjemami so tudi odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana, za katerega posameznik ne skrbi na naslovu svojega prebivališča. Starš lahko na primer otroka neguje na domu drugega starša, pri katerem otrok sicer prebiva. Izjema je tudi sobivanje z bolnikom v okviru bolnišničnega ali zdraviliškega zdravljenja, je razvidno iz obvestila ZZZS.
Pisna navodila bodo morali ob odobritvi začasne odsotnosti z dela podati tudi, če niso v vlogi zavarovančevega izbranega osebnega zdravnika, so zdravnikom sporočili z ZZZS. Enako bo veljalo za lečeče zdravnike v dodatnih ambulantah družinske medicine, ki so namenjene prebivalcem brez zdravnika. Namen navodil je, da prispevajo k čimprejšnji povrnitvi zavarovančeve delovne zmožnosti in s tem k vrnitvi na delo, so še poudarili. Paziti je treba, da so sorazmerna, so svetovali: »To pomeni, da navodila o ravnanju ne omejujejo zavarovanca bolj, kot je to potrebno za dosego namena.«
Možnost izpisa iz kartoteke
Bolniško odsotni prebivalci bodo navodila o ravnanju v prihodnje praviloma prejemali prek centralne zbirke podatkov o pacientih, so sporočili z ZZZS. »Če zavarovanec tega naslova v tej zbirki nima, pa mora navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam, na primer prek izpisa iz zdravstvene kartoteke,« so dodali. Novi zakon ZZZS sicer nalaga, da s splošnim aktom v treh mesecih uredi podrobnejšo vsebino navodil o ravnanju in izvajanju laične kontrole. Podrobnejša pravila bodo vključena v novelo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo že pripravljajo, so nam sporočili z ZZZS.
Spomnimo, da so zaostritvam pri bolniških nadomestilih oporekali v koalicijski Levici. Interventne zakonodaje ob glasovanju niso podprli. Do zaostritev so bili kritični tudi v iniciativi Glas ljudstva in v Delavski svetovalnici.