Ljubljanska avtobusna postaja se je, kot rečeno, zaradi gradbenih del na tem območju preselila približno sto metrov vzhodneje od Železniške postaje Ljubljana, kjer je bilo do zdaj makadamsko parkirišče. Čeprav pri družbi Nomago zagotavljajo, da bo s selitvijo na novo lokacijo raven storitev za potnike bistveno višja, kot jo je omogočala pretekla lokacija, se uporabnikom zastavlja vprašanje, ali bo na novi začasni lokaciji bolje poskrbljeno tudi za zagotavljanje sence, denimo z ozelenitvijo območja ali z nadstrešnicami.
Nekateri meščani so opozorili, da na mestu nove avtobusne postaje ni senčnih območij, in trdijo, da so temperature na tem predelu Ljubljane še posebej visoke. Temu pritrjujejo tudi v neprofitnem urbanističnem studiu Prostorož, kjer so leta 2020 izvedli raziskavo t. i. vročih točk v prestolnici. V participativni raziskavi so beležili točke, ki jih pešci, kolesarji in drugi uporabniki javnega prostora, torej ljudje, ki so v večji meri izpostavljeni vročini, pojmujejo kot najbolj vroče. Čeprav ne gre za strokovni zemljevid mestnega toplotnega otoka, se izsledki najbolj vročih predelov prestolnice v veliki meri ujemajo s strokovnimi meritvami.
Kot navaja Zala Velkavrh iz studia Prostorož, je raziskava pokazala, da uporabniki višjo temperaturo zaznavajo na ploščadi Ajdovščina, na severnem in južnem delu železniške postaje ter na Slovenski in Celovški cesti, med soseskami pa izstopa Župančičeva jama. Podobno opisuje tudi Matej Ogrin s katedre za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Kot pojasnjuje, je toplotni otok pojav, pri katerem se zaradi stavb in materialov, iz katerih je neka mestna točka zgrajena, slednja pri enaki zračni masi in atmosferskih pogojih segreje bolj kot njena okolica. Prav tako se zaradi različne pozidave in prisotnosti oziroma odsotnosti zelenih površin med seboj razlikujejo posamezni deli mesta.
Za Ljubljano tako velja, da so razlike med mestom in njegovo okolico majhne, v povprečju gre za stopinjo do dve. Po navedbah Ogrina se toplotni otok okrepi ob sončnem zahodu in v prvih urah po njem, ko je osrednji del mesta, zlasti med Aškerčevo in Vilharjevo cesto, v primerjavi z okolico med štiri in šest stopinj toplejši. To je še bolj opazno v času vročinskih valov, ko se toplota več tednov zapored čez dan akumulira, ponoči pa sprošča, pri čemer mesto postane kot akumulacijska pečica, dodaja Ogrin.
K temu, da so uporabniki mesta širše območje železniške in avtobusne postaje prepoznali kot zelo vroče, po mnenju Velkavrhove prispeva tudi dejstvo, da v času izvedene raziskave ni bilo urejenih senčnih, hladnih prostorov, kjer bi ljudje lahko počakali. Ob tem pojasnjuje, da gre za gosto pozidano območje z malo zelenja, zaradi centralne lege pa je učinek toplotnega otoka na tem območju bolj izrazit.
»Na območju začasne avtobusne postaje je predvidena tudi zasaditev dreves, s čimer želimo zagotoviti dodatno naravno senco in izboljšati pogoje za potnike predvsem v poletnih mesecih,« so nam potrdili z družbe Nomago, ki bo upravljala začasno avtobusno postajo. Kdaj točno bodo začeli omenjena dela, sicer niso navedli. Kot so še dodali, je v naslednji fazi predvidena še postavitev nadstreška, ki bo povečal obseg pokritih površin ter potnikom zagotavljal dodatno zaščito pred soncem in padavinami. Prav tako bodo na več mestih uredili klopi oziroma druge površine za sedenje.
Z Mestne občine Ljubljana so nam ob tem pojasnili, da niso investitor avtobusne postaje in da so za ureditev območja, vključno z morebitnimi zasaditvami, pristojni investitor železniške postaje (direkcija za infrastrukturo), investitor avtobusne postaje (Slovenske železnice) ter investitor Emonike (družba Mendota Invest). Ob tem so dodali, da sicer sodelujejo z investitorji in se zavedajo pomena kakovostno urejenega javnega prostora, pri čemer si prizadevajo tudi za dodatno ozelenitev območja.
Sence ni tudi na postajališčih LPP
Občani so sicer pomanjkanje sence med čakanjem na avtobus izpostavili tudi v primeru postajališč ljubljanskega potniškega prometa (LPP), denimo na postajališču na Tomačevski cesti za pot proti centru, kjer ni nadstrešnice. Kot smo v Dnevniku že poročali, je v Mestni občini Ljubljana 770 avtobusnih postajališč, od tega jih je po navedbah oddelka za gospodarske dejavnosti in promet na ljubljanski občini ter javnega podjetja Ljubljanski potniški promet z nadstrešnico opremljenih 468. Preostala so, kot so pojasnili, opremljena glede na razpoložljiv prostor, lastništvo zemljišča, preostalo infrastrukturo, lokacijo in uporabo.
Z mestne občine so nam sporočili, da so bila na cestah, ki so bile v zadnjem času celovito prenovljene, skupaj z ostalo infrastrukturo urejena tudi postajališča in postavljene nove nadstrešnice. Kot so dodali, bodo ob načrtovanih prenovah posameznih cestnih odsekov sočasno uredili tudi avtobusna postajališča, vključno s postavitvijo nadstrešnic. Prav tako bodo nadaljevali projekt ozelenitve nadstrešnic. »Trenutno je v Ljubljani ozelenjenih skupno 75 nadstrešnic na 41 lokacijah. Projekt pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Do konca letošnjega leta bo zelenih že 99 nadstrešnic na 59 lokacijah, kar skupaj predstavlja že 700 m2 novih zelenih površin,« so še navedli.
Nadstrešnice sicer v celoti ne rešujejo težav. Po navedbah Velkavrhove je ena od zgostitev točk, ki so jih uporabniki zaznali kot najbolj vroče, tudi na območju ljubljanskih klinik, pri čemer so ljudje občutke povišane temperature izrazili zlasti na avtobusnem postajališču Klinični center. Čeprav ima postajališče na obeh straneh Zaloške ceste po dve nadstrešnici, je zaradi pomanjkanja zelenih površin ta predel Ljubljane izrazito vroč, zlasti v poletnih mesecih.
