»Že jeseni načrtujemo določene prilagoditve kazenskega zakonika, v okviru katerih bom predlagala tudi vnos posebnega kaznivega dejanja femicida,« nam je pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan povedala v intervjuju, ki ga boste lahko v celoti prebrali v jutrišnjem Objektivu. Kot pravi, delovne skupine na ministrstvu že pripravljalo analize intimnopartnerskih umorov, o podrobnostih, kako točno bodo tovrstna kazniva dejanja definirana in kakšen razpon kazni bo zagrožen zanje, pa je za zdaj še prezgodaj govoriti. Ministrica opozarja, da so femicidi oziroma intimnopartnerski umori žensk intenzivno naraščajoč in skrb vzbujajoč trend, ki se mora odraziti tudi v sporočilnosti kazenskega zakonika.
Lani je odmevalo več primerov ekstremnega nasilja nad ženskami. V bližini Razborja je nasilni partner s palico za burek brutalno do smrti pretepel soprogo, do katere je bil nasilen že v preteklosti. To so potrjevali tudi stari, že zaceljeni zlomi kosti rok in nog, ki so jih odkrili pri pregledu trupla. Dolga leta je svojo ženo na Koroškem maltretiral tudi nekdanji nogometaš, ki je maja lani kljub izrečeni prepovedi približevanja v kopalnici presenetil soprogo in jo začel udarjati s pestmi, jo brcal, davil, udarjal z glavo ob steno … Umrla je naslednji dan v bolnišnici.
V Peskovcih je 46-letnik septembra lani umoril svojo partnerico, ker si je dopisovala z drugim moškim. Davil jo je, ji okoli vratu zavezal vrečo in jo nazadnje zabodel s kuhinjskim nožem. Že v začetku leta je zobozdravnik iz Laškega sredi noči pred blokom zabodel partnerico, ki ga je hotela zapustiti. Čeprav je bil vbod tako silovit, da se je zlomila konica noža, je ostalo pri poskusu umora, nasilnež pa je bil pred leti že obsojen, ker je poskušal ubiti svojo nekdanjo ženo. Pri poskusu umora je ostal tudi napad v Mariboru, ko je 22-letnik svojo žrtev, ki je zavračala razmerje z njim, zvabil v park, jo večkrat zabodel v trebuh, porezal po obrazu in ušesu in ji s kuhinjsko sekiro odsekal palec na roki. Hotel jo je iznakaziti.
Sistem žrtev ne zmore
vedno zaščititi
Po podatkih društva SOS v Sloveniji letno beležimo od pet do sedem femicidov, ki so tudi najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk. Skoraj dve tretjini tovrstnih umorov se zgodita v okolju, ki nasilja formalno pred tem ni zaznalo, kar po mnenju društva SOS pomeni, da je še precej prostora za ozaveščanje. Hkrati pa podatek, da je do tretjine femicidov prišlo v okolju, kjer so se z nasiljem storilca do žrtve v preteklosti že ukvarjali policisti in socialni delavci, govori o tem, da sistem žrtev ne zmore oziroma ne zna vedno zaščititi.
»V poglobljeni študiji intimnopartnerskega femicida v Sloveniji se v primerih, ko je bil povzročitelj prijavljen in mu je bil izrečen kateri od ukrepov, kot ključno pokaže zlasti pomanjkljiv ali nezadosten nadzor povzročitelja po prijavi in izrečeni prepovedi približevanja, pomanjkljivo delo s povzročitelji nasilja, v celoti odsotna obravnava povzročitelja vključno z oceno njegove osebnosti in maščevalne naravnanosti ter nesodelovanje povzročitelja z institucijami,« so v društvu SOS opozorili po lanski tragediji na Koroškem, kjer umora ni preprečila niti izrečena prepoved približevanja.
Za bolj premišljeno
kaznovalno politiko
Za rešitev pereče problematike nasilja nad ženskami in njegovih tragičnih epilogov bržkone ne bo dovolj zgolj vnos novega kaznivega dejanja v kazenski zakonik. Dr. Jasna Podreka z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti pravi, da ima do vprašanja opredelitve
femicida kot posebnega kaznivega dejanja deljene občutke. »Dvomim, da bo vnos femicida kot samostojnega kaznivega dejanja v kazenski zakonik veliko pripomogel k rešitvi problema. Na simbolni ravni je sicer verjetno pomembno, na preventivni ravni pa se bojim, da nima neposrednega učinka. V Španiji, ki velja za primer dobre prakse, so se odločili za holistični pristop, ki femicid prepozna kot rezultat dolgotrajnega nasilja in zato elemente, ki lahko pripeljejo do femicida, že prej prepozna kot oteževalne okoliščine drugih kaznivih dejanj,« pravi docentka, ki se ukvarja z raziskovanjem nasilja v partnerskih odnosih.
Po njenih besedah je treba pri femicidu upoštevati prav element dalj časa trajajočega nasilja in zato čim prej prepoznati in ustrezno obravnavati nasilne vzorce, ki lahko na koncu privedejo do umora. Na primer s strožjo in bolj premišljeno kaznovalno politiko za kazniva dejanja nasilja v družini. Obdolženi tega kaznivega dejanja gredo namreč le redko v pripor, pogoste pa so tudi kršitve prepovedi približevanja in pogojnih obsodb, za katere storilci redko resneje odgovarjajo.
Kot razlaga dr. Jasna Podreka, je femicid kot samostojno kaznivo dejanje prva uzakonila Kostarika leta 2007, kjer je bil učinek predvsem simbolen, saj ta zakonska sprememba ni zmanjšala števila umorov žensk. Zato bi morala biti po njenem mnenju vsa energija pri spreminjanju zakonodaje usmerjena v prvi vrsti v cilje, ki lahko femicid preprečijo, in ne samo v cilje, ki kaznujejo takrat, ko je že prepozno.
