Klopi so letos na Primorskem dejavni že od januarja, trenutno pa jih opažajo tudi drugod  po državi. Razlog so visoke temperature, je pojasnila biologinja Tea Knapič  iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, k dejavnosti klopov pa prispeva tudi vlaga. Vrh sezonske dejavnosti zaznavajo spomladi in manjšega še jeseni. Klopi se pojavljajo  v gozdovih, a tudi na travnikih in domačih vrtovih. Pri tem ne skačejo z dreves, je spomnila biologinja, ampak čakajo na rastlinah, nekje do višine človeških dimelj. Ljudje jih lahko na primer nevede poberejo na sprehodih ali pa nanje zlezejo ob delu na vrtu. Strokovnjaki pričakujejo, da bo letošnja sezona podobna lanski z razmeroma veliko številnostjo klopov.

Prava oblačila, repelenti in cepljenje

Med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji najpogostejša lymska borelioza z okoli 4500 primeri na leto (lani so našteli 4957 obolelih), sledi klopni meningoencefalitis z okoli 100 prijavami na leto (lani je zbolelo 80 ljudi). Slovenija je v obeh primerih med državami z najvišjo pojavnostjo bolezni, je pojasnila dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in nacionalna koordinatorica programa cepljenja. »Pogostost klopnega meningoencefalitisa je največja na Gorenjskem, Koroškem, v ljubljanski regij in na Notranjskem. Lymska borelioza se najpogosteje pojavlja na Goriškem, pa tudi na Gorenjskem in v murskosoboški regiji,« je dodala. Vbode klopov je smiselno preprečevati z oblačili svetlih barv, z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami pa tudi repelenti. Smotrno je, da se po prihodu iz narave pregledamo in čim prej odstranimo morebitne klope, je spomnila Marta Grgič Vitek.

Pred klopnim meningoencefalitisom se je mogoče zaščititi s cepljenjem. Pri osnovnem gre za tri odmerke, pozneje sledijo še poživitveni. Cepljenje s tremi odmerki je v celotni državi za zdaj brezplačno za otroke, rojene od leta 2016 dalje, ki so že dopolnili eno leto. Prav tako je brez samoplačništva na voljo za odrasle, rojene od leta 1970 do 1981. Glede na aktualni predlog NIJZ se obeta še skorajšnja vključitev prebivalcev, rojenih v letih 1982 in 1983. Vključevanje dodatnih generacij je bilo že od začetka postopno, kdaj bo cepljenje brezplačno za vse prebivalce, pa še ni znano. Kot smo že poročali, ponekod to cepljenje prebivalcem delno ali v celoti pokrijejo občine, a so ti pristopi zelo neenotni. Nekateri zdravstveni domovi  bodo cepljenje, pri katerem bi morali za en odmerek prebivalci  odšteti 31 evrov, tudi letos spomladi omogočali po znižani ceni.

Brezplačni odmerki tudi naknadno

Za prebivalce, ki so se že cepili samoplačniško, so, ko dosežejo starostni pogoj za brezplačno cepljenje, ne da bi segli v svoj  žep, na voljo trije odmerki. Če so plačali za osnovne tri, bodo za njih na primer brezplačni trije poživitveni odmerki. Ob postopnem upadanju zaščite po osnovnem cepljenju je prvi predviden po treh letih, naslednji pa na pet let. Zaradi slabšega imunskega odziva so pri starejših ljudeh priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta, so na svoji spletni strani pojasnili na NIJZ. 

Šteje tudi pravočasnost pomoči

Klopni meningoencefalitis lahko pripelje do trajnih posledic. O svoji izkušnji danes odkrito govori Janez Zobec, ki je bil zaradi te bolezni pred več kot dvema desetletjema celo v kritičnem stanju. S pomočjo rehabilitacije v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča je pridobil samostojnost, ostajajo pa težave z desno stranjo telesa. Medtem ko specifičnega zdravila za klopni meningoencefalitis ni, bolnikom z lymsko boreliozo pomagajo antibiotiki. Pri veliki večini se bolezen pokaže z značilnim krožnim izpuščajem. »Če ga prepoznamo ter bolezen ustrezno in pravočasno zdravimo, ne pušča nobenih posledic,« je poudarila infektologinja dr. Petra Bogovič iz UKC Ljubljana. Redkejša je lymska nevroborelioza, ki se običajno kaže z glavoboli, je pojasnila, včasih pa bolnike doleti oblika s pasastitmi žgočimi bolečinami, ki se običajno pojavljajo v nočnem času.

Priporočamo