Od začetka leta pravne osebe, to so kmetijska in druga podjetja, zadruge in verske organizacije, niso več obvezne članice Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Tiste, ki niso napisale izstopne izjave, so v njej ostale prostovoljno. Če bi koalicijskima strankama Svoboda in SD lani uspelo spraviti pod streho njuno prvo različico predloga novele zakona o KGZS, bi bili zdaj vanjo prostovoljno včlanjeni tudi kmetje. To bi kmetijsko zbornico, ki je lani praznovala četrt stoletja delovanja, najverjetneje potopilo.
Osip pravnih oseb ga ne preseneča
Tako je ob zadnjem spreminjanju zakona o KGZS za Dnevnik ocenil tudi agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič, redni profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti, ki je kot govedorejec tudi sam član zbornice. Je pa takrat poudaril, da bi lahko iz obveznega članstva izvzeli pravne osebe, tudi verske organizacije. »Ta skupina ima marsikdaj povsem drugačne interese kot večina drugih članov KGZS, in kadar gre za odločitve, ki niso sprejete s konsenzom, je praviloma preglasovana,« je aprila lani pojasnil Stane Kavčič.
Poslanke in poslanci so s končno različico novele zakona o KGZS obveznega članstva res razbremenili zgolj pravne osebe. Iz članstva jih je izstopilo 1015 ali šestdeset odstotkov vseh, 704 pravne osebe pa so zdaj v KGZS včlanjene prostovoljno. Sogovornika velik osip ne preseneča, po drugi strani zanj ni presenetljivo niti to, da jih je štirideset odstotkov vseeno ostalo. »Tiste s cerkvenim 'zaledjem' imajo verjetno kar močan interes, da ostajajo v KGZS,« meni Kavčič. Iz skupine Panvita je bilo doslej v KGZS včlanjeno sedem družb, ostala je le ena in z njo tudi predstavnik te družbe v svetu KGZS, ki je njen najvišji organ. »Glede na to, da je bila Panvita ena najglasnejših pravnih oseb proti obveznemu članstvu, bi se mi zdelo bolj čisto, da bi izstopila v celoti. Če je stanje takšno, kot ga omenjate, potem so zagotovo zraven tudi drugi interesi,« je to dejstvo pokomentiral agrarni ekonomist.
Smiselno mejo za obvezno članstvo je težko postaviti
Novela zakona o KGZS je tudi zvišala prag za obvezno članstvo fizičnih oseb, in sicer s 167 na 220 evrov katastrskega dohodka (od leta 2026 naprej na 250 evrov). Zbornica bo imela namesto 110.000 po novem okoli 90.000 obveznih članov iz vrst fizičnih oseb. Kavčič meni, da bi število članov kazalo še občutneje zmanjšati, na nekaj deset tisoč.
»Tistih, ki se aktivno (vsaj občasno) ne ukvarjajo več s kmetijstvom in/ali gozdarstvom, nima smisla ohranjati v članstvu. Ker je meja postavljena na podlagi katastrskega dogodka, ki pretežno temelji na lastništvu kmetijskih in gozdnih zemljišč, je smiselno mejo težko postaviti. Kot alternativna se zdi precej bolj smiselna podlaga standardni prihodek, vsaj za kmetijski del. Za gozdarstvo pa za zdaj najbrž nimamo boljše podlage od katarskega dohodka. Ker nimamo radi sprememb, bomo torej verjetno vztrajali pri uveljavljenem pristopu. Če bi bilo članov KGZS med dvajset in trideset tisoč, bi bilo glede na zatečene razmere v Sloveniji najbrž povsem dovolj,« je sklenil Stane Kavčič.
