Medtem ko se je skodelica espessa v lokalih lani podražila za 6,9 odstotka, je bila podražitev kilograma klasične kave v trgovini še večja - zanjo je bilo treba povprečno odšteti 16,20 evra, kar je 32,9 odstotka več kot predlani, je ob današnjem mednarodnem dnevu kave, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu kave v svetovnem merilu ter prizadevanjem za pravičnejši, odpornejši in bolj trajnosten sektor proizvodnje in potrošnje kave, izračunal statistični urad.
Po pojasnilih državnih statistikov je povprečna mesečna neto plača lani zadostovala za nakup 99 kilogramov klasične kave, za en kilogram pa je bilo treba delati v povprečju 103 minute. Predlani se je lahko kupilo 26 kilogramov več, za kilogram pa delalo 22 minut manj.
S predelavo čaja in kave se je predlani ukvarjalo 72 podjetij oz. 37 več kot desetletje prej. V trgovini s kavo, čajem, kakavom in začimbami na debelo pa delovalo 60 podjetij oz. dva manj kot leto prej. Predlani je poslovalo tudi 446 slaščičarn in kavarn oz. 134 več kot leta 2014.
Slovenija je lani uvozila 20.398 ton kave v vrednosti 138 milijonov evrov. Vrednostno največ iz Brazilije (26 odstotkov) in Italije (19 odstotkov). Vrednost izvoza kave se je v primerjavi z letom prej povišala za 51,3 odstotka. Izvoz je obsegal 90 milijonov evrov ali skoraj 10.000 ton. Vrednostno se je največ kave izvozilo na Hrvaško (46 odstotkov) in v Italijo (21 odstotkov).
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bilo lani v EU proizvedene nekaj več kot 1,5 milijona ton pražene kave v skupni vrednosti 17 milijard evrov. Največ so je proizvedli v Italiji, in sicer 473.299 ton, dosegla je skupno vrednost šest milijard evrov. Sledili sta Španija s 152.899 tonami in Nizozemska s 121.427 tonami.
Cena kave v EU je bila lanskega decembra v primerjavi s predlanskim v povprečju višja za 18,4 odstotka. V Sloveniji se je kava podražila za 19 odstotkov.
Mednarodni dan kave so prvič obeležili 1. oktobra 2015 na razstavi Expo v Milanu na pobudo Mednarodne organizacije za kavo. Marca letos pa so ga uradno razglasili tudi Združeni narodi. Ti poudarjajo, da kava ni le pijača, ampak vir preživetja, kulturna rastlina in gonilna sila trajnostnega razvoja za več kot 125 milijonov ljudi po vsem svetu.