Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.
V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena - Gašper, Miha in Boltežar.
Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 26.
V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Danes bodo obiskali tudi DZ.
V nekaterih državah je poleg božiča tudi praznik svetih treh kraljev dela prost dan, med drugim v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
V Katoliški cerkvi bodo danes zaključili tudi sveto leto, ki je trajalo od konca leta 2024 in ga Cerkev obhaja vsakih 25 let. Uradno bo končano s tem, ko bo papež Leon XIV. zaprl sveta vrata v baziliki svetega Petra, ki jih je na predvečer božiča leta 2024 odprl papež Frančišek. V času svetega leta se je v Vatikanu zvrstilo več kot 33 milijonov romarjev in vernikov.