Koordinator logističnega dela cepljenja Jelko Kacin napoveduje, da bo izbira cepiva proti covidu-19 mogoča, ko bodo lahko tedensko dostavljali po več kot 150.000 odmerkov. Pretekli teden smo jih prejeli 129.060. Prebivalci se zato že danes sprašujejo, katero cepivo bi bilo zanje najboljša izbira.
1. Ali lahko že danes vplivam na to, s katerim cepivom bom cepljen?
Do neke mere. Če ste stari med 50 in 59 let in cepilnemu centru sporočite, da želite biti čim prej cepljeni, vam v skladu z veljavnimi priporočili pripade vektorsko cepivo, torej johnson & johnson oziroma janssen ali astrazeneca.
2. Se neučakani petdesetletniki množično odločajo za vektorska cepiva?
Redko. Ko izvejo, da bodo dobili cepivo AstraZenece, se jim praviloma ne mudi več, ugotavljajo v cepilnih centrih. To cepivo približno 76-odstotno prepreči simptomatski potek bolezni covid-19, praktično v celoti pa prepreči težek potek in smrt. To cepivo je varno, a se ga zaradi prvotnega pomanjkanja podatkov o učinkovitosti pri starejših ljudeh, poročil o izredno redkih stranskih učinkih in peripetij okrog dobave po krivici drži slab sloves.
3. Me morajo skrbeti neželeni učinki po prvem odmerku cepiva AstraZenece, o katerih poročajo številni cepljeni?
Po podatkih NIJZ so bili pri tem cepivu neželeni učinki prijavljeni pogosteje kot pri cepivu Pfizerja, kar pa ne sme biti razlog za preplah. Vzroki za razlike se lahko vsaj deloma skrivajo v različnem razporejanju cepiva po starostnih skupinah. Cepivo AstraZenece je bilo sprva praviloma rezervirano za starejše in druge posebej ogrožene prebivalce, nato so z njim cepili tudi številne mlajše ljudi. Že konec lanskega leta pa je medicinska revija The Lancet poročala, da so neželeni učinki po protikoronskem cepljenju pri starejših redkejši. In če cepljeni nad neželenimi učinki tožijo zlasti po prvem odmerku cepiva AstraZenece, so pri cepivih Pfizerja in Moderne pogostejši po drugem odmerku.
Bolečina na mestu cepljenja, utrujenost in glavobol so pri vseh odobrenih protikoronskih cepivih vnaprej znani neželeni učinki, ki pa praviloma hitro izzvenijo. Pri vektorskih cepivih, torej cepivu AstraZenece in cepivu Johnsona & Johnsona, stroka cepljenim priporoča, naj ob oteženem dihanju, bolečinah v prsih, otekanju okončin in vztrajni bolečini v trebuhu takoj poiščejo zdravniško pomoč. Te težave bi lahko kazale na krvne strdke, ki pa so izredno redki stranki učinki teh dveh cepiv.
4. Kdo danes dobi katero cepivo, ko izbira še ni možna?
Če cepiva mRNA (moderna in pfizer) primanjkuje, imajo prednost starejši od 50 let, posebej ranljivi kronični bolniki – na primer tisti s presajenimi organi – in nosečnice. Pfizerjevo cepivo je hkrati na voljo še za 16- in 17-letnike, vektorski cepivi (astrazeneca in johnson & johnson) pa sta dostopni vsem starostnim skupinam, če sta razpoložljivi.
5. Na katero cepivo je smotrno staviti, ko bo mogoče izbirati?
Vsa razpoložljiva cepiva so učinkovita in varna, razlike med njimi so minimalne. Tudi kadar okužbe ne preprečijo, so skoraj popolna zaščita pred težjim potekom bolezni, zaradi katerega bi lahko pristali v bolnišnici ali celo umrli. Za zdrave odrasle, ki načrtujejo preživljanje poletja v tujini, je cepivo AstraZenece ta čas najslabša možna izbira zaradi dolgega čakanja na drugi odmerek. Pri cepivu Johnsona & Johnsona po drugi strani zadostuje le en odmerek, status polno cepljenega pa nastopi dva tedna kasneje. Za starejše, ki ne nameravajo potovati, je astrazeneca – če bo to cepivo tudi v prihodnje še razpoložljivo – smotrna izbira. Zagotavlja izrazito visoko zaščito pred težjim potekom bolezni in smrtjo, redki krvni strdki, ki jih spremlja znižana raven krvnih ploščic, pa so se po dosedanjih poročilih večinoma pojavljali pri mlajših ženskah. Zato v Nemčiji z vektorskimi cepivi cepijo le starejše od 60 let, v Združenem kraljestvu pa mlajšim od 40 let ponudijo alternativno cepivo. Ponovimo: tveganje je izredno nizko.
6. Je vredno čakati na odobritev cepiva sputnik V?
To cepivo je po dostopnih podatkih učinkovito, redkih krvnih strdkov pa, čeprav gre tako kot pri cepivih AstraZenece in Johnsona & Johnsona za vektorsko cepivo, doslej niso zaznali. To odpira vprašanja o kakovosti spremljanja neželenih učinkov pri tem cepivu. »V sputniku je dvakrat več adenovirusnih delcev kot v cepivih AstraZenece in Johnsona & Johnsona,« nam je pojasnil vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala. In prav adenovirusnemu vektorju strokovnjaki pripisujejo domnevno vlogo pri pojavu problematičnih neželenih učinkov. V vsakem primeru nima smisla čakati na registracijo ruskega cepiva.
7. Kakšni so morebitni dolgoročni neželeni učinki cepiv?
Neželeni učinki se praviloma pokažejo kmalu po cepljenju. V tem kontekstu so nesporno bistveno bolj skrb zbujajoči dolgoročni učinki prebolelega covida-19, ki so vse podrobneje dokumentirani. Te posledice so lahko zelo resne in celo smrtno nevarne, saj lahko covid-19 med drugim močno poškoduje pljuča, srce in možgane.
8. Kaj pa naj storijo tisti, ki niso zadovoljni z nobeno od teh možnosti?
Privrženec teorij zarote bo za obrambo pred novim koronavirusom – če vanj verjame – bržkone izbral česen, čebulo in žganje. V nasprotju s cepivom teh možnosti zaščite ne podpirajo verodostojni dokazi. Takole pa je na to vprašanje odgovoril znani nemški virolog Christian Drosten: »Virus bo postal endemičen in ne bo izginil. Kdor se bo odločil, da se ne bo cepil, se bo neizogibno okužil. Tega se ne da preprečiti.«
