Razmere na slovenskem trgu dela so v letu 2025 ostale ugodne, padel je nov rekord na področju brezposelnosti, še naprej pa se nadaljujejo težave s pomanjkanjem kadrov. Na Zavodu RS za zaposlovanje so rekordno nizko število brezposelnih zabeležili junija, in sicer 42.398, konec novembra pa je bilo registriranih 45.796 brezposelnih, kar je 0,2 odstotka več kot novembra lani. Medtem ko je bila stopnja brezposelnosti v območju evra oktobra (po zadnjih podatkih Eurostata) 6,4-odstotna, v EU pa 6-odstotna, je bila v Sloveniji 4,7-odstotna.
Povpraševanje po delavcih se po oceni zavoda za zaposlovanje umirja. Novembra so delodajalci sporočili 10.641 prostih delovnih mest, kar je devet odstotkov manj kot novembra 2024, v prvih enajstih mesecih leta 2025 pa 142.314 ali 3,6 odstotka manj kot v enakem obdobju 2024.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo oktobra lani v Sloveniji 944.142 delovno aktivnih, kar je 0,4 odstotka manj kot oktobra 2024, pri čemer je njihovo število poraslo tretji mesec zapored. Najizrazitejši porast je bil zabeležen v zdravstvu in socialnem varstvu, za 3,4 odstotka, največji upad pa v predelovalnih dejavnostih, za 2,3 odstotka.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoveduje, da bo zaposlenost v prihodnjih letih stagnirala. Večino novega zaposlovanja naj bi predstavljali tuji državljani, saj se zaradi demografskih dejavnikov število domačih delovno sposobnih prebivalcev zmanjšuje.
Delodajalci bolj zadržani kot spomladi
Napovedi delodajalcev glede zaposlovanja ostajajo pozitivne, a so bolj zadržane kot spomladi, kaže decembra objavljena raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo pripravljajo na zavodu za zaposlovanje. V prvi polovici leta 2026 načrtujejo 1,3-odstotno rast zaposlenosti in nekaj manj kot 30.000 zaposlitev. Najbolj optimistični so delodajalci v tako imenovanih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kamor sodi med drugim agencijsko delo, v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu ter v gradbeništvu. Po drugi strani so zmanjšanje zaposlenosti napovedali delodajalci v trgovini in predelovalnih dejavnostih.
V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, prodajalci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, elektroinštalaterji, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah ter kuharji in natakarji.
Največ prostih delovnih mest napovedujejo majhni delodajalci (42,5 odstotka vseh napovedanih zaposlitev). Največ zaposlitev se obeta na območju Ljubljane, kar 40 odstotkov vseh napovedanih zaposlitev, sledita Maribor (13,5 odstotka) in Celje (10,4 odstotka).
Strukturna neskladja se še poglabljajo
Podatki kažejo, da se strukturna neskladja na trgu dela še poglabljajo. Pomanjkanje delovne sile je zlasti izrazito v zdravstvu in socialnem varstvu, pa tudi v izobraževanju ter nastanitvenih in gostinskih dejavnostih. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala skoraj polovica vprašanih delodajalcev (45,7 odstotka), najpogosteje je šlo za velika podjetja, kjer so imeli težave v več kot 70 odstotkih primerov.
Najpogostejši ukrep pri soočanju s pomanjkanjem delavcev je nadurno delo, h kateremu se zateka skoraj 40 odstotkov delodajalcev. Druga najpogostejša rešitev je prenos dela na zunanje izvajalce, česar se poslužuje 31,5 odstotka delodajalcev. Četrtina delodajalcev išče delavce v tujini, 24 odstotkov pa jih se odloča za (pre)usposabljanje že zaposlenih. Kar 15 odstotkov delodajalcev je bilo zaradi kadrovskih težav prisiljenih zmanjšati obseg proizvodnje oziroma storitev.
Raziskava Poklicni barometer 2025, ki so jo na zavodu objavili konec novembra, kaže, da bo podobno kot v lanski napovedi tudi v prihodnjem letu primanjkovalo delovne sile v vrsti poklicev, še zlasti na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva. Pomanjkanja kadra se pričakuje tudi pri strokovnjakih za logistiko, odvetnikih, tožilcih in pravobranilcih, farmacevtskih tehnikih, v klicnih centrih in pri frizerjih. Presežek delovne sile se še naprej obeta na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, novinarjev, filozofov, umetniških ustvarjalcev pa tudi fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov.
Težke delovne razmere in pomanjkanje znanj
Na zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da sta za pomanjkanje delovne sile dva ključna razloga – težke delovne razmere (na primer plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo …), ki odvračajo ljudi od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih, ter pomanjkanje spretnosti in znanj, ko kader sicer obstaja, a nima ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov in licenc.
Zadnja raziskava Poklicnega barometra kaže, da zaradi delovnih razmer primanjkuje kadrov predvsem v zdravstvu (zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, zobozdravniki, bolničarji), pri krovcih in tesarjih, poštarjih, kuharjih in natakarjih ter voznikih težkih tovornjakov. Zaradi pomanjkanja spretnosti in znanj pa je največ težav pri iskanju strokovnjakov za računovodstvo in revizijo, mehanikov in serviserjev, mizarjev, strugarjev ter inženirjev strojništva.