Nedavne lastniške spremembe v medijih v okviru United Group (Adria News Network), med katerimi je tudi N1 Slovenija, težave s financiranjem Radiotelevizije Slovenija (RTVS), neposredne grožnje najvišjih predstavnikov oblasti z izgubo finančnih virov medijev zaradi njihovega poročanja ter ustavljanje javnih pozivov za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest in sklenitve letnih digitalnih naročnin po navedbah katedre "kažejo na resne probleme delovanja in nadaljnjega razvoja novinarstva v Sloveniji".
"Dolžnost tako nacionalnih kot evropskih institucij je, da zagotavljajo razmere za razvoj avtonomnega novinarstva, ne pa da s svojimi odločitvami ali pasivnostjo prispevajo k njegovemu podrejanju in siromašenju," so dodali.
Primer N1 Slovenija po njihovi oceni odpira resna vprašanja o nadaljnji uredniški avtonomiji medija, kar predstavlja tveganje za javni interes v Sloveniji in širše v regiji Zahodnega Balkana. "Kapitalske povezave investicijskega sklada Alpac Capital s političnimi in gospodarskimi krogi, ki so blizu Viktorja Orbana, namreč nakazujejo, da so pri lastniških spremembah v ospredju ne le ekonomski, temveč tudi partikularni politični interesi. V luči širših političnih interesov v regiji, predvsem režima srbskega predsednika Aleksandra Vučića, sprememba lastništva predstavlja grožnjo novinarstvu, zavezanemu načelu javnosti, javni kritiki oblasti in demokratičnim procesom v vseh državah, v katerih delujejo mediji United Group," so zapisali v katedri.
Simptom širših težav v medijih
Opozarjajo, da se je N1 Slovenija v petih letih obstoja uveljavil kot verodostojen vir neodvisnega in poglobljenega novinarstva, zato pomembno prispeva k oblikovanju kritične javnosti v tem okolju. "Na katedri lastniške spremembe razumemo kot simptom širših sodobnih problemov medijev, ki segajo od koncentracije lastništva in politične moči do vprašanj uredniške avtonomije in vloge medijev v družbi," so zapisali.
Zato se pridružujejo tudi opozorilom Evropskega združenja novinarjev, da takšna koncentracija medijskega lastništva zahteva posebno pozornost regulatorjev in javnosti, saj lastniške spremembe ne smejo biti sredstvo političnega nadzora nad mediji ter podrejanja novinarstva interesom oblasti in kapitala.
Ogrožanje delovanja javnega medija
Pridružili so se tudi pozivu Društva novinarjev Slovenije in Mirovnega inštituta, naj vlada izpolni svoje finančne obveznosti do RTVS ter zagotovi razmere za stabilno in neodvisno delovanje tega zavoda, kot zahteva tudi Evropski akt o svobodi medijev. "Neizpolnjevanje finančnih obveznosti ogroža delovanje javnega medija in uresničevanje njegovega poslanstva, kar je posebej problematično zaradi siceršnjih strukturnih problemov in političnih napadov na novinarstvo v zadnjem desetletju," so navedli.
"Tudi zato z globoko zaskrbljenostjo spremljamo predloge zakonodajnih sprememb, ki bi financiranje RTVS prenesle na državni proračun. To bi pomenilo ne le drugačno financiranje, temveč temeljno spremembo razmerja med javno radiotelevizijo in politično oblastjo. Če financiranje ni zavarovano z dolgoročnimi, stabilnimi in od vsakokratne oblasti neodvisnimi mehanizmi, se lahko sprevrže v politično podrejanje javne radiotelevizije s pomočjo finančnih vzvodov," so opozorili. Dodali so, da bi bila RTVS tako "na milost ali nemilost prepuščena vsakokratni politični oblasti ter izpostavljena vsakoletnim proračunskim pogajanjem in fiskalnim prioritetam".
Ob tem so opozorili tudi na kritično mnenje zakonodajno-pravne službe DZ o omenjenem zakonskem predlogu. Prepričani so, da bi sprememba lahko pomenila začetek postopnega finančnega, kadrovskega in programskega siromašenja javne radiotelevizije, kar bi pomembno ošibilo temelje demokratične ureditve.