Koalicijska pogodba namreč predvideva zmanjšanje števila obstoječih veleposlaništev v EU ter okrepitve v evropskih državah, ki niso članice EU. Hkrati koalicija načrtuje večjo prisotnost tam, kjer so gospodarske priložnosti - predvsem v državah BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južnoafriška republika) in drugih neevropskih državah.
Erjavec je napovedal racionalno preoblikovanje predstavništev, ki "morajo biti kos potrebam sodobnega časa". Dejal je, da ničesar ne bo naredil na pamet, temveč na podlagi zelo podrobne analize (analizo so na zunanjem ministrstvu naredili že pred več kot letom dni, a je vlada ni nikoli obravnavala).
V tem trenutku slovenska diplomatska mreža šteje 58 diplomatsko-konzularnih predstavništev - od tega 42 veleposlaništev in 7 stalnih predstavništev - in je precej razvejana prav v državah EU, kjer naj bi prišlo do krčenja. Slovenija ima veleposlaništva povsod v Uniji, razen v Bolgariji, na Cipru in Malti ter treh baltskih državah, Litvi, Latviji in Estoniji. Za ukinitev je torej kar nekaj možnosti, v preteklosti pa so se omenjale Švedska, Irska, Portugalska. Po naših informacijah se razmišlja tudi o ukinitvi predstavništva na Češkem ter preureditvi v Švici, vendar je Erjavec pojasnil, da se bo odločal na osnovi načrta racionalizacije, ko bo pripravljen.
Nekdanji zunanji minister, zdaj evropski poslanec Ivo Vajgl je poudaril, da je ideja o varčevanju in zapiranju prava, saj Slovenija danes ne potrebuje več toliko veleposlaništev, kot jih je zaradi iskanja kontaktov in vzpostavljanja mreže v preteklosti. Potrebuje pa strategijo za prisotnost tam, kjer ima največje gospodarske interese, kjer so velike priložnosti za kulturno sodelovanje in kjer ima druge posebne interese, denimo v sosedstvu. Po njegovem bi lahko zaprli predstavništva na Danskem, Finskem, Portugalskem in Irskem. Švedsko pa bi obdržali in od tam pokrivali več držav.
Drugo vprašanje je povezano z odprtjem novih veleposlaništev, ki bi jih Slovenija želela imeti v nekaterih evropskih državah, a nečlanicah EU. V to kategorijo padejo le Norveška, Islandija, Belorusija, Moldavija ter na robu Evrope tri kavkaške države, Gruzija, Armenija in Azerbajdžan.
Prioriteta ostaja gospodarska diplomacija
Tako pri zapiranju kot odpiranju se omenjajo skandinavske države, zato je povsem mogoče, da bo prišlo do sprememb "na severu": nekateri menijo, da bi lahko skandinavske države dejansko pokrivali iz ene države. Poznavalci ocenjujejo, da v Belorusiji Slovenija ne bo odprla diplomatsko-konzularnega predstavništva, lahko pa se zgodi, da ga bo vzpostavila v Bolgariji, ki je sicer članica EU. Vajgl je precej naklonjen Azerbajdžanu, ker je to "regionalni center, najbolj prozahodna država, zanimiva s poslovnega vidika".
Prioriteta slovenske zunanje politike bo tudi v bodoče predvsem gospodarstvo, je obljubil Erjavec. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je zatrdil, da Slovenija zagotovo potrebuje aktivnejši pristop na področju gospodarske diplomacije, ki mora biti usklajen s političnim predstavljanjem države. "Vsako zapiranje veleposlaništev, tudi v EU, je zelo občutljiva odločitev, še posebno če gre za države, s katerimi ima Slovenija velik obseg medsebojne menjave. Ni pa velike škode, če zapiramo diplomatska predstavništva tam, kjer ta niso imela oddelkov za gospodarsko diplomacijo in tudi drugih pogojev za zagotavljanje uveljavljanja interesov slovenskega gospodarstva," je dodal Hribar Milič.
Po njegovem Slovenija ni dovolj prisotna v državah BRICS, kjer bi poleg diplomatskih predstavništev potrebovali tudi širšo strategijo krepitve ugleda države. Koalicijska pogodba izpostavlja prav omenjeni blok, čeprav ima Slovenija v vseh teh državah razen v Južnoafriški republiki svoje veleposlaništvo.
Erjavec je predlagal, da bi preoblikovali pojem BRICS v "BRICS Plus", in navedel nekaj držav, na katere ga opozarjajo gospodarstveniki - denimo Južna Koreja, Argentina, Turčija. Slovenija nima veleposlaništva zgolj v Južni Koreji. Ker se vedno znova omenjajo države, kjer je Slovenija že navzoča, se zdi, da želi v njih vlada še bolj okrepiti svojo prisotnost.
Slovenije pa denimo ni v arabskih deželah, kjer se omenjajo Združeni arabski emirati kot Savdska Arabija. Po mnenju Vajgla bi bila sicer najboljša možnost Katar - ker je tam veliko političnih in gospodarskih forumov in tudi Al Džezira. Slovenija želi prisotnost okrepiti še v Aziji, kjer naj bi bila po nekaterih informacijah zanimiva predvsem Kazahstan in Indonezija.
Okrepljena gospodarska diplomacija, kot jo napoveduje vlada, naj bi z zunanjega ministrstva ponovno prešla pod okrilje gospodarskega. Zdaj že nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar je do tega ukrepa kritičen: "Zelo je narobe, da se gospodarska diplomacija prenaša na drugo ministrstvo, kjer je že bila, stvar pa ni delovala." Očitno tudi nov minister meni podobno, saj je že na zaslišanju dejal, da mora zadeva ostati na zunanjem ministrstvu in da bo v tem delu poskušal spremeniti koalicijsko pogodbo. Z novim gospodarskim ministrom Radovanom Žerjavom se nameravata o tem pogovoriti.
"Vsaka vlada ima svoj koncept"
Vajgl je ocenil, da ima vsaka vlada nov koncept", sam pa je naklonjen kulturnim centrom. Slovenija bi jih morala nujno imeti vsaj na Dunaju in v Berlinu, bili pa bi zunanja izpostava kulturnega menedžmenta, ki ga osmisli politika. Koalicijska pogodba sicer predvideva "preureditev nekaterih že obstoječih veleposlaništev v EU v kulturno-gospodarske centre (KGC) in odpiranje novih KGC". Glede na to, da takih centrov ne moremo imeti v zakotnih in nedostopnih stavbah, temveč na dobri lokaciji, bi to lahko pomenilo dodatna finančna sredstva. Za zdaj nam podrobnih informacij o tej ideji ni uspelo dobiti, je pa Hribar Milič povedal, da v preteklosti sredstev za promocijo slovenskega gospodarstva "žal ni bilo dovolj".
Erjavec je sicer glede "svojih" diplomatov napovedal "manj suhoparnega poročanja" in več neposrednih aktivnosti na gospodarskem področju, pri čemer bo zahteval "konkretne rezultate". Poglaviten kriterij za uspešno oceno bo po njegovih besedah zlasti dvig odnosov z določeno državo, napredek v gospodarskih odnosih, ne pa več zgolj dobro opravljeno uradniško delo. Poslanka Janja Klasinc (PS) je ob tem izrazila zaskrbljenost, saj diplomatove uspešnosti ni mogoče ocenjevati s konkretnimi posli, "ker lahko v tem primeru pride celo do koruptnih poslov".
