Vse več staršev se po izteku porodniškega dopusta znajde v nekajmesečni praznini: otroka bi morali vključiti v vrtec, a jim vrtci sredi šolskega leta odgovarjajo, da novih otrok ne sprejemajo oziroma da ne bodo odpirali dodatnih oddelkov. Vpis je tako pogosto mogoč šele septembra, ko se oddelki ponovno oblikujejo, starši pa morajo medtem na hitro organizirati varstvo – bodisi z iskanjem drugega vrtca daleč od doma, plačevanjem zasebnega varstva ali celo z odpovedjo službe. Težava je izrazitejša pri otrocih, rojenih spomladi in poleti, ko se starševski dopust konča med aprilom in avgustom, sistem vpisa v vrtce pa je vezan na začetek šolskega leta. Skupina mam je zato na vlado naslovila predlog za dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki bi staršem omogočila začasno podaljšanje starševskega dopusta v primeru, ko otrok kljub pravočasni prijavi ni sprejet v vrtec. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovarjajo, da »trenutno na tem področju ni predvidenih sprememb«.

»Rodila sem ob nepravem času«

Ena od mater, ki želi ostati anonimna, je sina rodila maja 2025. Na delo se mora vrniti aprila letos, zato je otroka v javni in zasebni vrtec prijavila takoj po rojstvu. A v obeh so ji pojasnili, da redni vpisi potekajo marca, prijava med letom pa je zgolj evidenčna. Kasneje so ji sporočili, da so zasedeni in da aprila oziroma sredi leta otroka ne morejo sprejeti; ponovno naj ga vpiše marca, z možnostjo vključitve šele septembra. »Poskusila sem še v treh sosednjih občinah – povsod enak odgovor,« pove.

Skrbi me, da bom, ker sem rodila “ob nepravem času”, primorana zapustiti službo, ki jo imam rada, novo pa poiskati šele, ko bo otrok imel varstvo.

Mati novorojenca

To zanjo pomeni, da mora za skoraj enoletnega otroka od aprila do septembra poiskati varstvo, ki pa ga v njenem okolju praktično ni. Stari starši še delajo, zasebne varuške so redke in drage. »Skrbi me, da bom, ker sem rodila 'ob nepravem času', primorana zapustiti službo, ki jo imam rada, novo pa poiskati šele, ko bo otrok imel varstvo,« pravi. Ob tem opozori še na finančni vidik: »S partnerjem imava stanovanjski kredit in taka vrzel med zaključkom porodniške in pridobitvijo mesta v vrtcu nas spravlja tudi v finančno stisko.«

Podobne odgovore dobivajo tudi druge matere: da so vrtci polni, da ni kadra ali prostora, da poleti ne uvajajo novih otrok in da se nove oddelke praviloma oblikuje šele s septembrom.

Če v občini ni prostih mest v vrtcu, starši pa izrazijo interes za vključitev tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi lahko oblikoval nov oddelek, je občina dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih kapacitet ali razpisati koncesijo zasebnemu vrtcu.

Ker gre za problematiko, na katero opozarjajo mame že več kot 15 let, so se odločile, da na vlado naslovijo predlog za dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki bi staršem omogočila začasno podaljšanje starševskega dopusta v primeru, ko otrok kljub pravočasni prijavi ni sprejet v vrtec. »Ukrep bi bil časovno omejen, vezan na uradno potrdilo vrtca, da otroka ne more sprejeti, in financiran z delnim nadomestilom, s čimer bi se zapolnila obstoječa sistemska vrzel brez večjih finančnih ali administrativnih posledic,« ukrep pojasnjuje ena od mam, ki so predlog pripravile. »Naj poudarim, da gre pri predlagani ureditvi predvsem za to, da mame ohranimo delovna mesta in se hkrati razbremenimo skrbi, kam bomo dale otroka za pol leta,« dodaja. Pri tem mame opozarjajo, da ženske, stare med 25 in 35 let, niso priljubljen kader, saj delodajalci vnaprej pričakujejo porodniške in še vsaj leto dni odsotnosti zaradi prvih bolezni otroka. »Kdo bo potemtakem zaposlil mamo, ki je ravno končala porodniško?« se sprašujejo. Pobudo so med drugim poslale tudi predsedniku vlade Robertu Golobu, ki jim je pisno zagotovil, da bodo na vladi preverili, kaj lahko naredijo.

»Trenutno ni predvidenih sprememb«

Ker pobuda mater neposredno meri na podaljšanje starševskega dopusta v primeru, ko otrok po izteku porodniške ne dobi mesta v vrtcu, smo za odziv vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je za to zakonodajo pristojno. Odgovarjajo, da zakonodaja natančno določa primere, v katerih se starševski dopust lahko podaljša. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 29. členu predvideva podaljšanje ob rojstvu dvojčkov ali več otrok, ob rojstvu nedonošenčka, ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ter v primeru varovanja in vzgajanja dveh otrok ali več do osem let ob rojstvu otroka. Starševski dopust se lahko naknadno podaljša tudi zaradi zdravstvenega stanja otroka.

Kljub formalnim pravicam in obveznostim občin se ponavlja situacija, da otroci do septembra ostanejo brez mesta v vrtcu, starši pa brez sistemske rešitve za obdobje med iztekom porodniške in začetkom šolskega leta.

»Po poteku starševskega dopusta se starš vrne na delo, kjer zanj veljajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, tudi možnost dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva kot ukrepa lažjega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja,« so zapisali na ministrstvu. Ob tem poudarjajo, da imata starša otrok, rojenih po 1. aprilu 2023, skupaj 320 koledarskih dni starševskega dopusta, mati še 105 dni materinskega dopusta, oče pa 15 dni očetovskega dopusta. Vsak od staršev lahko neprenosljivih 60 dni starševskega dopusta izrabi do otrokovega osmega leta starosti. »Tako sta starša lahko doma do približno 13. meseca starosti, meja za vpis v vrtec pa je starost 11 mesecev,« še dodajajo.

A kot opozarja sogovornica, takšna razlaga ne rešuje težave. »Če s soprogom v času, ko otrok nima varstva, porabiva vsak svoj letni dopust in očetovski dopust, nam še vedno ostaneta vsaj dva meseca brez varstva,« pojasni. Kot dodaja, tudi občinsko nadomestilo v višini približno 150 evrov ne pomeni dejanske rešitve, saj ne zagotavlja varstva, temveč le simbolično finančno pomoč.

Na ministrstvu so še poudarili, da »trenutno na tem področju ni predvidenih sprememb«.

Razpršena odgovornost

Ko se porodniški dopust izteče, otroku pa kljub pravočasni prijavi ni mogoče zagotoviti mesta v vrtcu, se starši pogosto znajdejo v krogu prelaganja odgovornosti. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pojasnjujejo, da je predšolska vzgoja opredeljena kot lokalna javna služba, zato je zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v vrtcih naloga občin.

Občine morajo v skladu z zakonodajo zagotavljati javno mrežo vrtcev, ki staršem omogoča dostopnost in izbiro programov, hkrati pa sproti spremljati demografska gibanja in potrebe na svojem območju. Če v občini ni prostih mest v vrtcu, starši pa izrazijo interes za vključitev tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi lahko oblikoval nov oddelek, je občina dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih kapacitet ali razpisati koncesijo zasebnemu vrtcu. »Občina je dolžna staršem odgovoriti in jim pisno pojasniti, kakšen postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest je začela ter v kakšnem roku bo zagotovljena vključitev otrok v vrtec,« pojasnjujejo na ministrstvu.

V praksi pa starši pogosto dobijo drugačne odgovore. Vrtci jim pojasnjujejo, da se oddelki oblikujejo praviloma enkrat na leto, ob začetku šolskega leta, in da med letom novih oddelkov ne odpirajo. Občine pa staršem odgovarjajo, da jim tako in tako pripada finančno nadomestilo, spet druge jih pošiljajo po odgovore nazaj v vrtce. Tako se kljub formalnim pravicam in obveznostim občin ponavlja situacija, da otroci do septembra ostanejo brez mesta v vrtcu, starši pa brez sistemske rešitve za obdobje med iztekom porodniške in začetkom šolskega leta.

»Ob predvolilnih bonbončkih, pri katerih od ideje do realizacije mine le kak teden dni, se mi zdi žalostno, da pristojni organi naših stisk ne vidijo in nas že leta prepuščajo samim sebi,« za konec doda mama, ki še ne ve, kaj bo storila, ko se ji aprila izteče porodniški dopust. 

Priporočamo