Minister za zdravje Tadej Ostrc od vodstev bolnišnic pričakuje sanacijske načrte, s katerimi bodo iskali rezerve. V javnih zdravstvenih zavodih ugotavljajo, da so do letošnjih izgub pripeljale okoliščine, na katere nimajo vpliva. »Na poslovanje javnih zdravstvenih zavodov v letošnjem letu v največji meri vplivajo učinki plačne reforme in znižanje cen zdravstvenih storitev,« je poudarila Tatjana Jevševar, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.
Finančni položaj javnih zdravstvenih zavodov ni zgolj posledica tekočega poslovanja, ampak odraža dolgoletno neskladje med dejanskimi stroški izvajanja zdravstvenih storitev in zagotovljenimi viri financiranja, vztrajajo v združenju. Posledica so nakopičene izgube iz preteklih let pa tudi likvidnostne težave, so opozorili.
Ukrepi, ki ne smejo slabšati kakovosti in dostopnosti
V javnih zdravstvenih zavodih sanacijske ukrepe že izvajajo, je poudarila Tatjana Jevševar. »Možnosti za nadaljnje prihranke so vse bolj omejene, pri čemer je pomembno, da morebitni ukrepi ne vplivajo na kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev,« je opozorila.
Združenje bo po prejemu polletnih poslovnih rezultatov pripravilo celovito analizo finančnega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, so še napovedali. Z ugotovitvami bodo seznanili tudi ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so sporočili iz združenja. Zavzemajo se za skupno pripravo sistemskih ukrepov za finančno sanacijo in dolgoročno stabilnost javnega zdravstvenega sistema.
Od varčevanja k injekcijam
31. marca letos – gre za zadnji podatek, ki je na voljo – je višina neporavnanih zapadlih obveznosti v vseh javnih zdravstvenih zavodih znašala skoraj 100 milijonov evrov. Likvidnostne težave bolnišnic so odraz nakopičenih izgub iz preteklih let, so vladam iz leta v leto razlagali v javnih zavodih.
Spomnimo, ideja, da naj v bolnišnicah v poslabšani finančni situaciji sami iščejo notranje rezerve, je bila v Sloveniji aktualna že v kriznem obdobju pred več kot desetletjem. Dolgovi so se takrat kopičili, upniki pa so začeli ustavljati dobave v bolnišnice. Po obdobju zategovanja pasu so oblasti bolnišnice reševale z zajetnimi finančnimi injekcijami. Iz rdečih številk so jih skušale potegniti tudi v kasnejših obdobjih – tudi v mandatu vlade Roberta Goloba.
Nazaj k strganju rezerv
Tadej Ostrc je ta teden poudaril, da številni pozitivni poslovni rezultati zdravstvenih zavodov lanskega leta ne temeljijo na realnih podatkih, ampak na dodatnih državnih sredstvih. Letos bi lahko ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta dosegel od 80 do 100 milijonov evrov, je posvaril minister. Ostrc je ob tem že dal vedeti, da se bodo v aktualni vladi Janeza Janše finančnim injekcijam, če se bo le dalo, skušali izogniti.
Vlada Roberta Goloba se je malo pred odhodom sicer lotila varčevanja z znižanjem priznane cene zdravstvenih storitev za en odstotek. Takšno prenašanje bremen na izvajalce zdravljenj lahko podaljša čakalne dobe, zmanjša dostopnost in poveča obremenitve na nujni medicinski pomoči, so letos že svarili v javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih.