Pred tednom dni se je na nebu nad Slovenijo in sosednjo Hrvaško zarisala bela sled, ki jo je pospremil glasen grom. Znanstveniki so kmalu potrdili, da so bili očividci priča superbolidu, zelo svetlemu meteorju, ki je bil dovolj velik, da je kljub razpadu v atmosferi dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Ker ta ob vstopu v Zemljino atmosfero zelo hitro izgubi ogromno kinetične energije, zažari in eksplodira.
Večina meteorita je tako 28. februarja najbrž izgorela, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bi na Zemljo lahko v obliki meteoritov padel približno odstotek njegove pet do šest ton težke mase. Po prvih ocenah so delci razkropljeni na približno štiri kilometre širokem pasu med Trebnjim, Mirno Pečjo, Novim mestom in Gorjanci. Na tem območju bi bilo lahko razpršenih tudi več kot deset meteoritov.
Območje meteoritov vedno ožje
Kot je pojasnil Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije, se tovrstni dogodki zgodijo tudi desetkrat na leto, a zelo redko nad tako gosto poseljenim območjem, kot je Slovenija. »Tokrat smo imeli tudi srečo, da je meteorit za sabo pustil zelo izrazito sled, zaradi česar so ga opazili in posneli številni očividci, akcija zbiranja podatkov pa je stekla razmeroma hitro,« je pojasnil Jure Atanackov.
Do zdaj je raziskovalcem uspelo zbrati 117 poročil, ki so jih oddali očividci, prav tako so prejeli 22 fotografij in sedem videoposnetkov. Ti podatki raziskovalcem pomagajo pri določitvi območja, kjer bi lahko bili meteoriti. »Na podlagi analiz se območje iz dneva v dan oži,« je še dodal Atanackov in napovedal, da bodo večjo iskalno akcijo meteoritov organizirali tudi sami, vendar bodo najprej skušali natančneje izračunati pot meteorita in posledično čim bolj zožiti območje, kjer bi njegove delce lahko našli. »Iskanje meteoritov je namreč dolgotrajno.« Kljub temu so do zdaj prejeli tudi že precej poročil o domnevnih najdbah na Dolenjskem, ki pa se za zdaj še niso izkazale za prave.
Običajen kamen ali pošiljka iz vesolja?
Med tistimi, ki so se že odpravili na teren, je tudi geolog Bojan Ambrožič, ki se je nad znanostjo o meteoritih navdušil pred desetimi leti, na začetku študija geologije. Minulo sredino popoldne se je tako odpravil na območje Mirne Peči, a bil pri iskanju meteoritov žal neuspešen. »Območje, kjer je možen padec meteoritov, je veliko več kvadratnih kilometrov. Zato si želim, da bo prišlo v prihodnjih dneh do večje iskalne akcije, z vsaj nekaj deset udeleženci, s katerimi bi sistematično preiskali območja, kjer obstaja največja verjetnost za najdbe meteoritov,« je povedal Ambrožič. Tudi sam opaža, da je zanimanje za iskanje meteoritov v teh dneh večje kot sicer: »Že leta se name obračajo ljudje, ki trdijo, da so našli meteorit. V zadnjih dneh se dogaja to nekoliko bolj pogosto. Žal med vsemi kamni, ki sem jih dobil, še ni bilo pravega meteorita.«
Bojan Ambrožič ob tem ocenjuje, da je, sodeč po podatkih iz tujine, med vsemi najdbami pravih meteoritov običajno manj kot odstotek. Meteorite namreč laiki težko prepoznajo, od običajnih kamnin pa jih loči črna skorjica z vdolbinicami, ki nastane med izgorevanjem, zato so črne ali čokoladno rjave barve, večina je tudi naravno magnetnih. »Vendar je v Sloveniji veliko podobnih materialov, denimo veliko železove rude, ki je prav tako magnetna,« je pojasnil Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Ob tem je poudaril, da je pomembno, da morebitne nove meteorite najdejo čim hitreje. »Podatki so namreč dragoceni za znanost, a lahko tudi kratkotrajni. Če se zaradi procesov na Zemlji spremeni kemična sestava meteoritov, lahko podatke izgubimo.« Zato upajo, da jim bo meteorite uspelo najti še pred večjim deževjem.
