Minister za zdravje Tadej Ostrc je 21. julija ocenil, da v njegovem resorju glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva manjka za približno 200 milijonov evrov. Med podražitvami, ki jih je izpostavil, je bila rast sredstev za nevladne organizacije in društva. Ministrstvo za zdravje smo, da bi lahko bralcem predstavili celovite informacije, še isti dan povprašali, kdo so bili največji prejemniki denarja za nevladne organizacije in za kakšne namene so ga prejeli. Odgovorili so nam šele v torek, 18. avgusta, po pritožbi zaradi molka in ponovljenem pozivu informacijskega pooblaščenca. Izkazalo se je, da so v zdravstvenem resorju, ko gre za nevladnike, daleč največ denarja odmerjali za skupinsko obnovitveno rehabilitacijo. V zadnjih letih so skušali z njo doseči vse več bolnikov. Da je cilj večje vključevanje v tovrstne programe, so na ministrstvu izpostavljali tudi ob letošnjem razpisu za izbor organizatorjev. Na čelu zdravstvenega resorja je bila takrat Ostrčeva predhodnica Valentina Prevolnik Rupel.
Kaj počnejo prejemniki
Skupna sredstva za nevladne organizacije in društva so se po ministrovih julijskih navedbah v zadnjih letih v zdravstvenem resorju s približno štirih povečala na več kot 12 milijonov evrov na leto. Napovedal je tudi, da bodo preverjali učinkovitost, namenskost in preglednost porabe teh sredstev. Tadej Ostrc je julija izpostavil podatke za obdobje od leta 2022 do leta 2025, so nam ta teden pojasnili na ministrstvu. Največji prejemnik je bilo Združenje multiple skleroze Slovenije (4.401.479 evrov), sledita Društvo distrofikov Slovenije (2.642.450 evrov) in Zveza paraplegikov Slovenije (2.472.904 evre). Pogodbe so bile v teh primerih sklenjene za vsako leto posebej, glede na odgovore ministrstva za zdravje so denar po tej poti prvič odmerili leta 2023.
Na četrtem mestu je Slovensko združenje za preprečevanje samomora (1.866.491 evrov). V zdravstvenem resorju so financirali dva programa psihološkega svetovanja, z združenjem je bila sklenjena tudi pogodba o financiranju psihološkega svetovanja za mladostnike in mlajše odrasle v mreži psiholoških svetovalnic za pomoč osebam v duševni stiski.
V primeru Zveze Sonček SO.P. (1.798.061 evrov in peto mesto med prejemniki sredstev) gre za skupinsko rehabilitacijo, prav tako pri društvu Trepetlika na šestem mestu (1.328.291 evrov), kjer pa so denar na ministrstvu za zdravje med drugim odmerili še za programe podpore in izobraževanje bolnikov s Parkinsonovo boleznijo.
Zavod ZLRO Ljubljana (1.195.354 evrov) je bil prejemnik na račun zdravstvenega letovanja otrok, združenje Spominčica (970.662 evrov) med drugim zaradi financiranja programov celovite obravnave demence in demenci prijaznih lokalnih okolij, Združenje bodi zdrav (815.160 evrov) pa med drugim zaradi programov skupinske obnovitvene rehabilitacije. Pri Društvu Legebitra na desetem mestu (800.765 evrov) je ministrstvo denar med drugim namenilo za več programov odziva na HIV in za testiranje na hepatitis C v skupnosti.
Kako to, da rezultati preverjanja še niso znani
Rezultati preverjanja, ki ga je julija napovedal Ostrc, po drugi strani še niso znani. Pregledi postopkov izvedbe javnih razpisov, kjer so bile med prijavitelji tudi omenjene organizacije, še potekajo, so nam v četrtek sporočili z ministrstva. Pri tem pregledujejo predvsem veljavne pogodbe za programe, ki še tečejo, so dali vedeti. Sicer pa upravičenost do izplačil preverjajo sproti, pred vsakim nakazilom proračunskih sredstev, so zagotovili, prav tako pregledujejo vsebinska in finančna poročila o izvajanju programov. Če izvedba ni v skladu s pogodbo, se lahko sredstva ustrezno znižajo oziroma mora upravičenec sredstva vrniti, pravijo na ministrstvu, svoje ugotovitve pa lahko uporabijo tudi pri prihodnjih javnih razpisih, pogodbah in pri nadzoru nad prejemniki sredstev.
»Julijske navedbe ministra za zdravje se ujemajo s širšo retoriko nove vlade. Taktika je precej prozorna: ustvariti vtis, da je bilo pod prejšnjo vlado pri financiranju vse narobe, očrniti prejemnike sredstev in pripraviti teren za reze,« je ocenil Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Težava je v tem, da minister očitno niti osnovnih finančnih dejstev ne pozna dobro, je dodal. Sredstva za zdravstvene programe nevladnih organizacij se po besedah Forbicija niso povečala na 12, temveč na skoraj 14 milijonov evrov. Sama rast hkrati ne dokazuje ničesar, je izpostavil, tudi subvencije gospodarstvu se na primer povečujejo.
Če bi imel minister v rokah kaj oprijemljivega, bi to že glasno razglašal, je ocenil Forbici. »Kljub temu že vnaprej ustvarja vtis, da je z nevladniškim financiranjem nekaj narobe. Pri tem zamolči bistveno: večina povečanja je posledica začasnega administrativnega prenosa financiranja treh skupinskih zdravstvenih programov – zdravstvenega letovanja otrok, udeležbe otrok v skupinskih usposabljanjih za obvladovanje zdravstvenega stanja in obnovitvene rehabilitacije invalidov – z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na državni proračun oziroma ministrstvo za zdravje,« je dodal. Takšna začasna zakonska ureditev se bo iztekla z letošnjim letom, je spomnil, sami programi pa so bili kot zakonsko obvezni vzpostavljeni že leta 2021, na predlog državnega sveta in z glasovi takratne Janševe koalicije. »Ostrc se torej pritožuje nad nečim, kar je v resnici pohvale vreden dosežek koalicije njegovega aktualnega šefa izpred petih let,« ugotavlja Forbici.