Danes se izteče rok za odzive držav članic EU na predlog evropske komisije, da bi jedrsko energijo in zemeljski plin v taksonomiji EU za prehod k podnebni nevtralnosti opredelila kot zelena vira energije. Z vključitvijo tega predloga v taksonomijo, ki je sicer pomemben del evropskega zelenega dogovora, bi lahko države članice za gradnjo tovrstnih elektrarn pridobile sredstva za okrevanje evropskega gospodarstva.
Predlog je v minulih tednih vzbudil burne odzive nekaterih članic EU, denimo sosednje Avstrije in Nemčije, ki poleg Luksemburga, Danske in Portugalske sodita v krog nasprotnic jedrske energije. Po drugi strani pa se je prav na željo Nemčije med zelenimi viri znašel plin, ki je za Nemce neobhoden pri prehodu na obnovljive vire energije. Slovenija se uvršča v nasprotni tabor – tabor podpornic jedrske energije. Slovenska vlada je v stališču, ki ga je posredovala komisiji, podprla tako vključitev jedrske energije kot tudi plina med zelene naložbe. Za najmočnejšo podpornico jedrske energije med državami članicami sicer velja Francija, ki na tak način pridobiva okoli 70 odstotkov svoje elektrike.
Strokovnjak za reaktorsko tehniko z Inštituta Jožefa Stefana in profesor jedrske tehnike na fakulteti za matematiko in fiziko Iztok Tiselj vključitev jedrske energije in plina v taksonomijo vidi kot »gnili kompromis« EU.
»Evropska taksonomija je bila napisana za – in to je ključna beseda – obnovljive vire energije. Jedrska energija, kot jo uporabljamo danes, ni obnovljiva energija, saj bomo na tak način v prihodnjih dvesto letih pokurili ves uran, kar ga imamo. Obstajajo sicer bolj zapletene tehnologije, ki bi omogočile daljšo rabo, ampak z vidika današnje tehnologije to ni obnovljivi vir. Gotovo pa je, da je jedrska energija že danes brezogljični vir, in prav to je za cilje EU ključno,« je dejal profesor jedrske tehnike Iztok Tiselj, ki zato kljub ponesrečenemu poimenovanju podpira vključitev jedrske energije v taksonomijo EU, kar bi nam odprlo možnost za ugodna posojila za gradnjo NEK 2.
Kritičen pa je do nadaljnjega zanašanja na zemeljski plin, ki je ključno dopolnilo nemškega pristopa k prehodu v podnebno nevtralnost. »Če pogledamo Nemčijo, ki se je usmerila v sonce in veter in se odpovedala jedrski energiji, vidimo, da so po 20 letih ogromnih vlaganj na točki, ko iz vetra in sonca proizvedejo razmeroma majhen delež elektrike, hkrati pa je njihova elektrika bistveno dražja in bolj umazana kot slovenska,« je ponazoril Tiselj. Samo iz obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, torej po njegovih besedah še zdaleč ni mogoče pridobiti dovolj zanesljive in stabilne električne energije. Države, ki so se odpovedale jedrski energiji, zato sonce in veter kombinirajo z biomaso, premogom, lignitom ali plinom, ki pa imajo vsi po vrsti bistveno večje izpuste toplogrednih plinov kot jedrska energija.
Poleg tega jedrska energija kljub stigmi katastrofalnih nesreč velja za daleč manj tvegano za življenja ljudi kot vsi prej našteti viri energije. Podatki znanstvenega portala Our World in Data kažejo, da je jedrska energija – za sončno in vetrno energijo – najmanj tvegana z vidika smrti zaradi nesreč in izpustov oziroma onesnaževanja zraka. Na eno teravatno uro proizvedene elektrike iz jedrske elektrarne namreč beležimo 0,07 smrti. To je primerljivo s smrtmi zaradi vetrnih elektrarn, kjer na eno teravatno uro beležimo 0,04 smrti. Proizvodnja elektrike iz premoga je v tem smislu približno 350-krat bolj nevarna, proizvodnja elektrike iz plina pa 40-krat bolj nevarna kot jedrska energija, ki izpustov praktično nima.
Visoka cena
Drugačno vizijo prehoda k podnebni nevtralnosti ima energetski strokovnjak in dolgoletni profesor ljubljanske strojne fakultete Peter Novak, ki zagovarja kombinacijo sonca, vetra, vode, geotermalne energije, biomase in plina. Uvrstitvi jedrske energije v taksonomijo EU nasprotuje, čeprav priznava, da je sama jedrska energija brezogljična in varna. Prva težava so po njegovem mnenju visokoradioaktivni odpadki, za katere, čeprav so njihove količine razmeroma majhne, končne rešitve še nimamo. Druga težava je tveganje, ki ga prinaša jedrska nesreča. »Tveganje jedrske nesreče je enormno in za Slovenijo neobvladljivo. Sanacija Černobila je denimo stala en celoten proračun Ukrajine. Velike države, kot je Rusija, še imajo kapital in tehnološko sposobnost za obvladovanje takšne nesreče. Mi ju nimamo,« je dejal Novak.
V okoljski organizaciji Focus kot pomanjkljivosti jedrskih elektrarn poleg visokoradioaktivnih jedrskih odpadkov in možnosti katastrofalnih nesreč izpostavljajo tudi veliko porabo hladilne vode ter škodljive vplive rudarjenja in predelave uranove rude. Opozarjajo tudi, da jedrske elektrarne ustvarjajo »poseben (državni) energetski monopol in niso združljive z načeli proizvodnje energije iz obnovljivih virov, o katerih odločajo lokalne skupnosti in drugi zainteresirani državljani«.
Ena ključnih težav je tudi enormno finančno breme investicij v jedrsko energijo. Rezultati nemškega inštituta za ekonomske raziskave DIW Berlin, ki jih navajajo v Focusu, so pokazali, da naložba v jedrsko elektrarno v vseh primerih povzroči velike finančne izgube. »Spomnimo, TEŠ 6 je bil prvotno ocenjen na 602 milijona evrov, na koncu pa smo zanj plačali 1,4 milijarde evrov. Podobna je slika stroškov jedrskih elektrarn, ki so trenutno v gradnji,« je navedla strokovna vodja Focusa Lidija Živčič.
