Ob življenjskih prelomnicah je smiselno biti, ko gre za zdravstveno zavarovanje, pozoren tudi na obdobja prehoda med različnimi statusi. Foto: Luka Cjuha
Kako urediti zavarovanje ob življenjskih spremembah?
Mladi, ki se po zaključku šolanja ne zaposiljo takoj, se lahko zavarujejo kot samoplačniki ali družinski člani. Na ZZZS pravočasno preverjanje statusa in urejanje zavarovanja svetujejo tudi ob drugih življenjskih spremembah.
Ob zaključku šolanja je pomembno pravočasno urejanje statusa zavarovanja, opozarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Če se po zaključku šolanja ne zaposlite takoj, si morate urediti obvezno zdravstveno zavarovanje na drugi podlagi,« so sporočili prebivalcem.
Več možnosti preverjanja statusa
Posameznik, ki se po šolanju ne zaposli takoj, se lahko zavaruje kot samoplačnik. Ta možnost je na voljo za ljudi s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po drugi podlagi. Druga možnost je, da se posameznik po zaključku šolanja zavaruje kot družinski član. Ožji družinski člani, kot so otroci, so lahko po tej podlagi zavarovani, če imajo v Sloveniji stalno prebivališče ali začasno prebivališče, ki je veljavno vsaj še tri mesece. »Če nadaljujete študij v tujini in še niste dopolnili 26 let, je treba na ZZZS predložiti ustrezno dokazilo (potrdilo o šolanju), da ohranite pravice,« so še pojasnili.
Pravočasno urejanje zavarovanja je pomembno tudi ob drugih spremembah. Na ZZZS prebivalcem obenem svetujejo, naj ob vsaki spremembi življenjskih okoliščin pravočasno preverijo svoj status obveznega zdravstvenega zavarovanja. To lahko storijo na spletnem portalu ZZZS (https://zavarovanec.zzzs.si/e-storitve-zzzs/status-zavarovanja/), preko SMS obvestila (na številko 031 771 009 posameznik pošlje SMS sporočilo z naslednjo vsebino: ključna beseda ZZ in njegova ZZZS številka) ali osebno na najbližji območni enoti oziroma izpostavi ZZZS. »Preverite tudi kategorije zavarovanih oseb, da ugotovite, katere pogoje izpolnjujete oziroma na kateri podlagi lahko uredite obvezno zdravstveno zavarovanje,« svetujejo.
Napotki za vmesna obdobja
Ob pridobitvi pravice do pokojnine posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), so na svoji spletni strani razložili na ZZZS. »Za ureditev prijave vam ni treba posebej poskrbeti, pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa ohranite brez prekinitve,« so dodali. V vmesnem času, dokler ZPIZ še ni izdal odločbe in uredil prijave, si lahko posameznik na ZZZS obvezno zdravstveno zavarovanje uredi kot samoplačnik ali kot družinski član.
Na ZZZS prebivalcem svetujejo, naj ob vsaki spremembi življenjskih okoliščin pravočasno preverijo svoj status obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ko posameznik izgubi zaposlitev, je zavarovanja na tej podlagi konec z dnem prenehanja delovnega razmerja, odjavo pa v sistem vloži delodajalec. V obdobju, ko posameznik še nima nove zaposlitve ali ni prijavljen prek zavoda za zaposlovanje, si lahko na ZZZS začasno uredi obvezno zdravstveno zavarovanje kot samoplačnik ali kot družinski član. Ko prejme odločbo o upravičenosti do nadomestila, ga zavod za zaposlovanje v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi z dnem priznanja pravice. Takrat je posameznik ponovno vključen v vsa socialna zavarovanja, so pojasnili na ZZZS.
Če oseba izpolnjuje pogoje za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, ima lahko pravico do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezni zdravstveni prispevek iz javnih sredstev, so še izpostavili. »To pravico uveljavljate na centru za socialno delo,« so sporočili.
Zavarovanje lahko posameznik sam uredi po drugi podlagi, na primer kot samostojni podjetnik, prijavo na podlagi sklenitve delovnega razmerja pa novi delodajalec uredi, če ni bilo prekinitve med prejšnjim in novim zavarovanjem.
Zagata bodoče študentke
V uradu varuha človekovih pravic so izpostavili težave pri urejanju zavarovanja polnoletne bodoče študentke, ki je srednjo šolo končala v tujini. Študij bo nadaljevala v Sloveniji, so zapisali, ZZZS pa ji je zavarovanje kot družinskemu članu priznal le do datuma, navedenega na tujem potrdilu o šolanju. Pri varuhu ugotavljajo, da lahko takšna razlaga vodi v neenako obravnavo dijakov, ki se šolajo v tujini, v primerjavi z dijaki zaključnih letnikov v Sloveniji. Dijak zaključnega letnika slovenske srednje šole ostane namreč kot družinski član zdravstveno zavarovan tudi v prehodnem obdobju do začetka študija. Edina bistvena razlika med obema položajema sta kraj šolanja in različen šolski koledar oziroma način izdajanja potrdil, ugotavljajo pri varuhu. Zavzeli so se za ponovno presojo prakse v takih primerih oziroma za, če bi bilo to potrebno, predlog sprememb trenutne ureditve. ZZZS je glede na navedbe urada varuha to vprašanje odstopil v obravnavo ministrstvu za zdravje. V konkretnem primeru je bila težava z zavarovanjem bodoče študentke na koncu sicer razrešena na drug način, je mogoče razbrati iz zapisa na spletni strani varuha.
Državna sekretarka Vesna Marinko odhaja
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko je odstopila. Kdo jo bo nasledil, še ni znano. Ministrstvo za zdravje smo o njenem odstopu, ki takrat še ni bil potrjena informacija, in razlogih zanj povprašali že v torek. Odgovorili nam še niso, čakamo tudi na odgovore ministrstva o tem, ali držijo informacije o odhodih več drugih zaposlenih. Med ljudmi, ki bi lahko v bližnji prihodnosti prišli v zdravstveni resor, so nekateri sogovorniki v zdravstvu neuradno omenjali predsednico SLS Tino Bregant, ki je bila v času tretje vlade Janeza Janše državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. V tem trenutku o tem ne razmišlja, nam je povedala v torek, spomnila je tudi na bližino letošnjih lokalnih volitev, kjer bodo skušali v SLS doseči čim boljše rezultate.
Spomnimo, poleg Vesne Marinko je četrta vlada Janeza Janše je na ustanovni seji za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje imenovala tudi Teo Košir, sprva poslanko Demokratov. Glede na novelo zakona o državni upravi bi lahko imelo ministrstvo za zdravje kar štiri državne sekretarje, pred tem so bili lahko na takem položaju največ trije. Aktualni minister Ostrc je bil državni sekretar, ko je zdravstveni resor vodil Danijel Bešič Loredan, prvi zdravstveni minister v času Golobove vlade. Vlada je odločitev o povečanju števila državnih sekretarjev sprejela, da bi zagotovila učinkovitejše vodenje posameznih področij in nemoteno delovanje sistema, so potezo utemeljili na ministrstvu za zdravje. Dodatna okrepitev vodstvene ekipe bo omogočila hitrejše usklajevanje in izvajanje ukrepov, so ugotavljali, a dodatnih imenovanj ni bilo. Izkušenih kandiodatov, ki bi si želeli na ta mesta, ne mrgoli, nam je omenilo več sogovornikov iz zdravstva, ki ne želijo biti imenovani.
