Potresna ranljivost posamezne stavbe je odvisna od številnih dejavnikov. Nanjo vpliva že sama lokacija stavbe in teren okoli nje, denimo vkopanost objekta v nagnjen teren. Pomembna je tudi konstrukcija stavbe pa kakovost gradnje in vzdrževanje objekta… A čeprav je za določitev potresne odpornosti stavbe potreben strokovnjak, si grobo oceno za svoj dom lahko izdela vsak laik sam.
Najpomembnejša je letnica
Pomembno informacijo daje že letnica gradnje objekta, ki jo je tako kot podatke o materialu nosilne konstrukcije mogoče najti z javnim vpogledom v register nepremičnin na spletnem portalu geodetske uprave e-prostor. Z vidika potresne odpornosti stavbni fond v Sloveniji delimo v pet skupin, in sicer na stavbe, grajene:
pred letom 1948,
med letoma 1948 in 1963,
med letoma 1964 in 1981,
med letoma 1982 in 2007 ter
po letu 2008.
Skladno z zaostrovanjem zakonodaje, ki opredeljuje teh pet obdobij, je napredovala tudi protipotresna gradnja v naši državi. Stavbe, grajene po uveljavitvi prvih standardov v letih 1948 in 1963, so tako v splošnem potresno nekoliko bolj odporne kot starejši objekti, obenem pa bistveno bolj ranljive kot stavbe, grajene v osemdesetih letih in kasneje. Med letoma 1948 in 1963, na primer, so v objekte sicer začeli vgrajevati vertikalne protipotresne vezi, ne pa tudi horizontalnih. Med letoma 1963 in 1981 pa recimo armiranobetonski okvirji niso bili dovolj armirani, če jih primerjamo z zahtevami po letu 1982.
Aplikacija upošteva še druge dejavnike
Material, iz katerega je izdelana nosilna konstrukcija, pomembno vpliva na potresno odpornost stavbe. Opeka denimo se v potresu odreže bistveno slabše od armiranega betona. Pri tem lahko odpornost stavbe močno znižajo naknadni posegi v konstrukcijo (na primer porušitev nosilne stene v blokovskem stanovanju). Nepomembno pa ni niti vprašanje vzdrževanja oziroma dotrajanosti gradbenih materialov.
Kdor bi želel z upoštevanjem teh dejavnikov oceniti potresno ogroženost svoje stavbe, si lahko pomaga z aplikacijo Oceni svojo stavbo na portalu obrambnega ministrstva Potrog. Vanjo je treba poleg tega vnesti tudi število etaž v stavbi, saj obremenitve z višino objekta naraščajo. Največje poškodbe ob potresu pri večstanovanjski stavbi po ugotovitvah republiške uprave za zaščito in reševanje nastanejo v pritličju, če to ni grajeno močneje kot višje etaže oziroma je oslabljeno z garažami ali drugimi večjimi prostori, zaradi katerih je v pritličju premalo nosilnih stebrov.
To in še vrsto drugih posebnosti v tlorisni zasnovi stavbe oziroma njeni višini ima posameznik možnost opredeliti tudi v aplikaciji, ki okvirno informativno oceno potresne odpornosti izdela na osnovi statistične analize ocen potresne ranljivosti podobnih stavb, zgrajenih v istem časovnem obdobju.
