Ministrstvo za finance je pred kratkim objavilo nove kazalnike razvitosti občin in obseg sofinanciranja občinskih naložb iz državnega proračuna za leti 2026 in 2027, kar je v nemalo občinah poskrbelo za precej slabe volje. Zaradi spremembe sistema izračuna – in ne zaradi dejanskih razvojnih premikov – so nastale bistveno večje razlike med občinami, pa tudi drugačna razvrstitev občin glede na razvitost. Brez pravice do državnega sofinanciranja naložb bi po novem ostalo kar 34 občin.
Koalicijski poslanci v DZ že poslali novelo zakona
A še preden bi imel novi sistem lahko negativne finančne posledice za nekatere občine, ki bi ostale z manjšim deležem sofinanciranja oziroma brez njega, sta pristojni ministrstvi za javno upravo in finance, morda tudi zaradi bližajočih se volitev, na podlagi ponovne preučitve učinkov napovedali spremembe. Koalicijski poslanci pa so v državni zbor že poslali predlog novele zakona o financiranju občin, po kateri bodo intervali, v katere se razvrščajo občine, razširjeni, določen odstotek sofinanciranja pa bodo prejele tudi najbolj razvite občine.
Da je nova metodologija izračuna prinesla nove anomalije, so ob robu vladnega obiska ministre prejšnji teden odločno opozorili župani obalno-kraških občin.
Zaradi spremembe sistema izračuna – in ne zaradi dejanskih razvojnih premikov – so nastale bistveno večje razlike med občinami, pa tudi drugačna razvrstitev občin glede na razvitost. Brez pravice do državnega sofinanciranja naložb bi po novem ostalo kar 34 občin.
»Za nas je to katastrofa«
»Novi izračuni so dejansko absurdni. Za tiste občine, ki smo zelo odvisne od sofinanciranja iz evropskih in nacionalnih sredstev, je to katastrofa,« je poudaril Erik Modic, župan majhne obmejne primorske občine Komen, ki je bila do konca lanskega leta 13. najmanj razvita občina v državi (od 212).
»Zdaj je nenadoma postala bolj razvita od občine Domžale, občina Bovec, ki je bila prav tako bolj pri dnu lestvice, pa je prehitela mestno občino Kranj. Tukaj nekaj ni v redu,« je ponazoril Modic. Komenska občina bi bila po novem namesto 100-odstotnega upravičena le še do 70-odstotnega sofinanciranja, bovška pa je s 100-odstotnega padla na 50-odstotni delež.
»Ne predstavljam si, kako bi lahko zagotavljali nadaljnji razvoj. Smo obmejno problemsko območje, imamo ogromno izzivov, nataliteta močno pada. Če želimo ohranjati poseljenost, moramo zagotavljati vsaj neke minimalne standarde, kar pomeni vlaganje v različno infrastrukturo. Tega si ne moremo privoščiti sami, temveč potrebujemo močno podporo države in EU,« je izpostavil. Podpredsednik vlade Matej Arčon, nekdanji novogoriški župan, je zagotovil hitre popravke. »V veri, da delaš dobro, se zgodijo tudi lapsusi. Ko so se te spremembe pripravljale, očitno niso bili narejeni vsi izračuni,« je priznal.
Hitra primerjava novih in starih kazalnikov pokaže, da je do opaznih sprememb prišlo v občinah po vsej državi ne glede na velikost, posebno zanimive so tako na vrhu lestvice kot na dnu. Doslej so bile tudi najrazvitejše občine upravičene do 50- oziroma 60-odstotnega sofinanciranja (v prvi peterici so bile Komenda, Trzin, Domžale, Novo mesto in Šoštanj), po novem pa bi brez vsakršnega sofinanciranja ostalo kar 34 občin. Novo prvo peterico sestavljajo občine Trzin, Mengeš, Ankaran, Bled in Celje.
Med najrazvitejšimi in s tem brez sofinanciranja so po novem tudi nekatere občine, ki so bile doslej v sredini oziroma celo spodnjem delu lestvice, denimo Divača, Bohinj, Ilirska Bistrica, Radenci in Podčetrtek. Nasprotno pa je iz družbe najrazvitejših, nekoliko presenetljivo, zdrsnila občina Domžale, ki so jo med drugimi prehitele občine, kot so Bloke, Komen, Kostel, Solčava, Ruše, Pivka … Čeprav bi za Domžale sprememba pomenila višje državno sofinanciranje, županja Renata Kosec razume nezadovoljstvo posameznih županskih kolegov pri novem izračunu. »Upravičeno vsi pričakujemo, da se odpravijo nastale anomalije in vzpostavijo prava merila za merjenje razvitosti občin in temu primerno tudi upravičeno sofinanciranje investicij iz državnega proračuna za leti 2026/2027.«
Birokratska napaka, ki bi škodila pridnim
Peter Misja, župan občine Podčetrtek, je za Dnevnik pojasnil, da gre razlog za drugačno uvrstitev na lestvici iskati predvsem v spremembi, ki pri izračunu razvitosti daje večji poudarek dimenziji finančnih virov, kar pomeni, da se razvitost občine po novem v veliki meri določa glede na razmerje med sredstvi za izvajanje zakonskih nalog in drugimi prihodki. Malim občinam, ki so uspešne pri pridobivanju evropskih in drugih sredstev, se posledično koeficient hitro dvigne. »Sistem je, skratka, narejen tako, da so pridne občine, ki znajo pridobiti več sredstev, tepene. Najbolj absurdno pa je, da je odstotek sofinanciranja, do katerega so upravičene, nič.« Misja je ocenil, da bi se sami sicer lahko s svojim skokom na eni strani pohvalili, toda na drugi bi ostali brez možnosti sofinanciranja in nadaljnjega razvoja. »Tu gre za birokratsko napako, ki so jo v vladi na srečo hitro prepoznali, tudi po zaslugi nekaterih ministrov, ki so bili župani.«
Do precejšnjih sprememb je prišlo tudi na dnu lestvice. Nekaterim manjšim, predvsem (severo)vzhodnim občinam se bi po novem delež državnega sofinanciranja nekoliko dvignil, pri drugih bi ostal nespremenjen. Izstopajo predvsem tri občine, ki so z dna močno skočile navzgor. Poleg omenjene komenske tudi Solčava, v oči pa močno bode skok obmejne občine Kostel, ki je imela za leti 2024 in 2025 koeficient razvitosti 0,59 in je bila med desetimi najmanj razvitimi občinami v državi. Po novem je njen koeficient, ki kaže razmerje razvitosti občine glede na povprečje občin, 1,29, s čimer je prehitela številne občine, s katerimi ni primerljiva. Namesto 100-odstotnega bi bila upravičena le še do 60-odstotnega sofinanciranja investicij iz državnega proračuna.
Županja Nataša Turk nam je povedala, da so bili ob novem izračunu nekoliko šokirani, zato so na pristojni ministrstvi tudi poslali pobudo, naj še enkrat preverijo številke, saj po njihovem ne odražajo dejanskega stanja. »Koeficient se nam je dvignil kot posledica nekaterih izvedenih projektov v osnovno infrastrukturo. Seveda smo veseli in zadovoljni, da smo zanje dobili sredstva države, vendar to še ne pomeni, da se lahko primerjamo z občinami, kot so na primer Grosuplje, Škofljica, Ribnica in Kočevje, ki jih celo nekoliko prehitimo. Poleg tega se uvrščamo v obmejno problemsko območje. Očitno gre za anomalijo, zato upamo, da bo prišlo do popravka in da bomo od države še naprej deležni podpore in sodelovanja, zato da se bomo še naprej razvijali in bo čez leta ta koeficient dejansko upravičen.«