»Začenja se projekt rešitve prostorske stiske Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor,« se je glasil naslov novice na portalu MMC januarja 2021. Šola je namreč z izvajalcem del podpisala pogodbo za obnovo, rekonstrukcijo in selitev v prostore nekdanje šole Ivana Cankarja. Podpisniki na fotografijah nosijo zaščitne maske, bila je namreč zima pandemije covida-19.
Že v šolskem letu 2022/2023 bo naložba rešila prostorsko stisko zavoda z več kot 600 dijakinjami in dijaki, ki bo pridobil sodoben izobraževalni center, so obljubljali zbrani. »Projektanti so pripravili odličen projekt, tako da sem prepričan, da bomo imeli najlepšo srednjo šolo v Sloveniji,« je bil optimističen ravnatelj Dušan Erjavec.
Skoraj šest let pozneje je šola dobila prizidek, spomeniško zaščiteno poslopje je celovito prenovljeno in energetsko sanirano, učilnice so tudi že sodobno opremljene. A vsa dela še niso končana. Čeprav je bilo vloženih že več kot 13,6 milijona evrov – velika večina sredstev je pritekla z računa šolskega ministrstva – na objektu zaradi neustreznega vzdrževanja že nastaja gmotna škoda. Ravnatelj Erjavec je nepričakovano umrl lani, izvajalec in naročnik se tožita na sodišču. Odgovorni na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ne znajo ali nočejo napovedati, kako bodo vendarle dokončali projekt, koliko bo to še stalo in kdaj se bodo dijakinje in dijaki končno preselili v novo šolo.
Prve novice o zamudi niso bile alarmantne. Poročila so omenjala, da je tehnični pregled avgusta 2023 napovedoval zgolj 300.000 evrov dodatnih naložb in stroškov izvedbe. A dokončanje se je kljub temu zelo zapletlo. Izvajalec, podjetje Lesnina MG Oprema, je vodstvo šole vseskozi opozarjal, da pogreša popolno in ustrezno projektno dokumentacijo. Obenem je ugotavljal, da se bo izvedba zaradi nepredvidenih del podražila. Zaradi pomanjkljive dokumentacije sta nadzornik in požarni inšpektor medtem celo zahtevala ustavitev del.
Spodleteli poskus mirne rešitve spora
Projektant je družba Styria Arhitektura. S projektom je povezana od leta 2016, ko je za ministrstvo za izobraževanje izdelala kulturnovarstvene pogoje za rekonstrukcijo in prizidavo objekta. Od šole je projektant doslej prejel 338.781 evrov nakazil, izhaja iz aplikacije Erar.
Pri razčiščevanju odgovornosti sta šola in izvajalec konec leta 2023 sklenila sporazum o mirni rešitvi spora. Za arbitra sta izbrala Gradbeni inštitut ZRMK. V sporazumu sta se stranki strinjali, da bo odločitev arbitra imela učinek dokončne in zavezujoče pravnomočne sodbe in da jo bosta izvršili brez odlašanja.
Arbiter je razsodil, da kar 97 odstotkov odgovornosti za nastali položaj nosi naročnik, torej šola. Zahtevki izvajalca so bili upravičeni, zato je upravičen do dodatnega plačila, je še presodil gradbeni inštitut. Ravnatelj Erjavec se je odločil, da zavezujoče arbitražne odločbe ne bo upošteval. Lesnina MG Oprema zato ni prejela ustrezno posodobljene in dopolnjene projektne dokumentacije za dokončanje objekta, kot bi jo morala v skladu z arbitražno odločbo. Del ni mogla nadaljevati. Gradbišče se je ustavilo. David Mišič, direktor Styrie Arhitektura, je za časnik Delo poudaril, da je naročnik prejel kompletno projektno dokumentacijo in da arbitražna odločitev ne predstavlja dokaza o obstoju projektantske napake.
Naročila spodnesla nepravilna in nejasna dokumentacija
Erjavec se je odločil poiskati drugo pot in je 14. aprila lani objavil novo javno naročilo. Zamislil si je, da bi izbrani izvajalec prevzel tako projektiranje kot izvedbo projekta za pavšalno pogodbeno ceno. Ocenjeni stroški dokončanja so se medtem povečali za šestkrat, na 1,83 milijona evrov. Kmalu zatem je Erjavec ustavil naročilo, v sklepu se je skliceval na nepravilnosti in nejasnosti v tehničnem delu dokumentacije. Julija lani, po Erjavčevi smrti, je sledil nov poskus izbire izvajalca, ki ga je – po utemeljeni pritožbi potencialnega ponudnika – preprečila državna revizijska komisija.
Šola je v novembrskem sklepu o zaustavitvi naročila znova ugotavljala, da so v tehničnem delu razpisne dokumentacije nepravilnosti, nejasnosti in dvoumnosti. Ravnateljica je bila tedaj že Sonja Porekar Petelin. »Resnično si želim, da bi vsi vključeni imeli pred očmi, da gre za šolo, ki je v prostorski stiski. Želim si pozitivnega dialoga z vsemi, da pridemo do zaključka, da bi se lahko čim prej preselili,« jo je avgusta lani citiral Večer. V pogovoru za Delo je januarja letos še ugotavljala, da na šoli nimajo ustreznih kadrov, ki bi bili kompetentni na področju gradbeništva in prava. In da z ministrstvom za izobraževanje intenzivno iščejo rešitve za nastali položaj.
Ministrstvo se je izgovarjalo, da ni stranka v naročilu
Ministrstvo je bilo ves čas sproti obveščeno o dogajanju v Mariboru. Na skupnih sestankih so večkrat obravnavali problematiko neustrezne in nepopolne projektne dokumentacije, septembra 2024 je sklenilo tudi pogodbo za izvedbo supernadzora. V odzivih za medije o gradbenem zastoju se je sočasno izgovarjalo, da ni neposredna stranka v tem naročilu, temveč ga zgolj (večinsko) sofinancira. Doslej je v naložbo prispevalo 10.121.794 evrov, 1.405.019 evrov je bilo evropskih sredstev, šola pa je prispevala 2.075.165 evrov. Za primerjavo: pravosodno ministrstvo je za stavbo na ljubljanski Litijski plačalo 7,7 milijona evrov.
Odnos je ministrstvo spremenilo šele februarja, ko je od šole prevzelo vodenje investicije. V devetih mesecih odtlej mu je uspelo pregledati dokumentacijo ter pripraviti podlage za nadaljnje aktivnosti in interventne ukrepe. »Trenutno potekajo sodni postopki in strokovne presoje, na podlagi katerih bo ministrstvo lahko sprejelo odločitev o nadaljnjih postopkih oziroma aktivnostih,« je še odgovorilo Dnevniku.
Na mariborskem sodišču poteka več pravdnih postopkov, v katerih izvajalec toži naročnika. Skupni znesek njegovih tožbenih zahtevkov znaša 1,994 milijona evrov, prišteti je treba še odvetniške stroške in zamudne obresti, ki že presegajo 400.000 evrov. Šola pa je januarja lani sprožila postopek za zavarovanje dokazov, v katerem izvedenci ugotavljajo stanje objekta. S tem skuša izničiti svoje pogodbene obveznosti do izvajalca. Šolo zastopa odvetnica Urška Kežmah. Po podatkih aplikacije Erar je od januarja lani od šole prejela nekaj manj kot 160.000 evrov.
Kakšne spremembe zaznava direktor Lesnine MG Opreme, odkar je ministrstvo prevzelo vodenje investicije? »Popolnoma nobenih,« Dnevniku odgovarja predsednik upravnega odbora Boštjan Mencinger. »Medsebojne tožbe je le prevzelo državno odvetništvo, ki je zaprosilo za kar šestmesečni odlog sodnih narokov.«
Na ministrstvu ne znajo oceniti ničesar
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino medtem ne zna oceniti, kdaj bo objavilo javno naročilo za izbiro izvajalca, ki bo dokončal investicijo in odpravil škodo zaradi večletnega zastoja gradnje, zamakanja in drugih vzrokov. V odgovoru na Dnevnikova vprašanja ni moglo oceniti niti, koliko bo stalo dokončanje objekta. Kdaj je predvidena vselitev v prostore? »Datuma vselitve trenutno ni mogoče določiti, saj še potekajo postopki in aktivnosti, ki vplivajo na nadaljnje izvajanje projekta in nimajo vnaprej določene končne časovnice,« pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Borut Rončević.
Kaj bi se moralo po Mencingerjevi oceni zgoditi, da bi naložbo vendarle dokončali? »Najprej so potrebni ustrezni projekti, tudi za javnost pa je pomembno vprašanje, zakaj naročnik ne ukrepa zoper projektanta, ki je izdelal neuporabne projekte,« je odgovoril predsednik upravnega odbora družbe Lesnina MG Oprema.
Ali namerava ministrstvo sprožiti postopke, s katerimi bi podrobneje razjasnili razloge, zaradi katerih se je investicija tako zapletla in je prišlo do večletne zamude pri njeni izvedbi? »Razjasnitev okoliščin je v interesu ministrstva,« odgovarja ministrstvo. »Trenutno v zvezi z ugotavljanjem vzrokov in odgovornosti posameznih udeležencev potekajo sodni postopki in strokovne presoje, na podlagi katerih bo ministrstvo lahko sprejelo odločitev o morebitnih nadaljnjih postopkih oziroma aktivnostih.«