Vlada je 16. julija sprejela izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2026 in določila zgornje meje izdatkov posameznih resorjev. Povečanje obrambne porabe je povezano z zavezami Slovenije v zvezi Nato. Članice zavezništva so se leta 2014 dogovorile, da bodo obrambne izdatke postopoma povečale na dva odstotka BDP, leta 2023 pa so zaradi poslabšanih varnostnih razmer ta delež opredelile kot spodnjo mejo, in ne več kot končni cilj. Višjo porabo utemeljujejo z dolgoletnimi primanjkljaji v vojaških zmogljivostih in pravičnejšo delitvijo bremen med zaveznicami.
Dodaten razlog za letošnje povečanje je ugotovitev, da Slovenija zavezniškega cilja v letu 2025 ni izpolnila. Prejšnja vlada je z vključitvijo infrastrukturnih in drugih projektov dvojne rabe obrambne izdatke ocenila na 2,04 odstotka BDP, po sedanji oceni obrambnega ministrstva pa so jedrni obrambni izdatki znašali le 1,57 odstotka. Nova vlada je zato napovedala, da bo Slovenija že letos dejansko presegla dva odstotka BDP in tako uresničila cilj, ki je zapisan tudi v veljavnih razvojnih načrtih. Ti za leto 2026 predvidevajo obrambne izdatke v višini 2,2 odstotka BDP.
Podrobnejši razrez ministrstva za finance je pokazal, da se bo finančni načrt obrambnega ministrstva predvidoma povečal za 236,2 milijona evrov oziroma za 16,7 odstotka – s približno 1,42 milijarde na 1,652 milijarde evrov. Za zdaj gre šele za okvir, znotraj katerega morajo ministrstva pripraviti finančne načrte. Vlada naj bi predlog rebalansa obravnavala konec avgusta, nato ga mora potrditi še državni zbor. Če bo sprejet septembra, bo obrambnemu ministrstvu za dejansko porabo dodatnega denarja ostalo le nekaj mesecev.
Ministrstvo brez konkretnega odgovora
Ministrstvo smo zato prosili za pojasnilo, kako namerava razporediti dodatna sredstva, koliko denarja bo izplačanega še letos in koliko ga bo vezanega na večletne obveznosti. Zanimalo nas je tudi, ali načrtuje nakupe vojaške opreme oziroma oborožitve, za katere nakupe gre in v kateri fazi so postopki. Odgovorili so nam, da finančni načrt še pripravljajo in da do zaključka usklajevanja ter oblikovanja predloga rebalansa podrobnejših informacij ne morejo posredovati. Dodatno so še pojasnili, da bodo morali načrtovane projekte najprej finančno ovrednotiti po posameznih letih, saj hkrati pripravljajo tudi proračunske dokumente za leti 2027 in 2028. Pri porabi naj bi sledili dolgoročnim in srednjeročnim dokumentom razvoja Slovenske vojske ter načeloma gospodarnosti in transparentnosti.
Je pa smeri nakupov možno razbrati iz veljavnih proračunskih dokumentov. Ti predvidevajo nadomeščanje zalog in nabavo bojnega streliva kalibrov 120, 125 in 155 milimetrov ter raket zračne obrambe. Načrtovani so tudi projekti zračne in kibernetske obrambe, komunikacijskih sistemov, brezpilotnih letalnikov in vojaške infrastrukture. Ni pa znano, katerim bo namenjen dodaten denar.
Brez velikega nakupa ne bo šlo
Nekdanji obrambni minister Borut Sajovic ocenjuje, da je dodatna sredstva mogoče porabiti do konca leta, če se vlada odloči za večji, že pripravljen nakup. »Če bi se ministrstvo odločilo za nakup patrie, ki je zagotovo najboljša izbira med osemkolesniki, je mogoče ta denar porabiti tudi v letošnjem letu,« je povedal. Del sredstev bi bilo po njegovih besedah mogoče nameniti tudi predplačilom pri večjih projektih: »Pri velikih projektih, kot je IRIS-T oziroma protizračna obramba, je mogoče del denarja nakazati pred dokončnim plačilom.« Toda brez velikega in že pripravljenega projekta dodatnih 236,2 milijona evrov po njegovi oceni ne bo preprosto, kaj šele smotrno porabiti. »Denarja za dober namen ni tako preprosto porabiti. Potrebujemo strelivo in druge obrambne zmogljivosti, vendar je treba najprej odpraviti velike zaostanke,« je dejal in izpostavil, da med takšne zaostanke še posebej sodijo bataljonske bojne skupine, katerih oblikovanje in opremljanje Slovenija načrtuje že vrsto let. Po njegovem mnenju je treba javnosti podrobno pojasniti, za katere zmogljivosti bo porabljen dodatni denar in zakaj so posamezni nakupi potrebni.
Če ministrstvo dodatnih sredstev letos ne bi moglo porabiti, bi bil po Sajovčevih besedah teoretično mogoč tudi njihov prenos v naslednje leto, vendar le ob soglasju finančnega ministra in predsednika vlade. Vendar bi bila takšna odločitev v nasprotju s politično napovedjo nove vlade, da bo Slovenija že letos presegla obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP. Ocenjuje, da zgolj povečanje sredstev za plače vojakov, veterane in druge redne obveznosti ne bo dovolj za dosego napovedanega deleža obrambnih izdatkov v BDP. »S temi sredstvi bi se z 1,6 dvignili na zgolj 1,7 odstotka BDP,« je pojasnil.
»Realno gledano bo denar letos zelo težko porabiti«
Obramboslovec in nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu Klemen Grošelj pa opozarja, da je treba razlikovati med sklenitvijo pogodbe in dejansko porabo denarja. Ena od možnosti so večletne pogodbe, s katerimi ministrstvo prevzame obveznosti tudi za prihodnja proračunska obdobja. »Lahko sklenejo večletne pogodbe, s katerimi vnaprej zavežejo proračunska sredstva. Takšna pogodba se nato izvaja in plačuje postopoma skozi več let,« je povedal. Kolikšen del takšne pogodbe bi se lahko štel v letošnjo proračunsko realizacijo, Grošelj ni mogel natančno oceniti. Pri tem je namreč treba ločiti med celotno vrednostjo podpisane pogodbe, zneskom, ki bi bil dejansko izplačan letos, in opremo, ki bi bila do konca leta tudi dobavljena. Čeprav se lahko obrambna naročila izvedejo po poenostavljenih postopkih, Grošelj dvomi, da bi bilo mogoče vse potrebno opraviti v nekaj mesecih. »Imajo neposredna obrambna naročila, kar pomeni, da ni potreben javni razpis, ampak je dovolj povabilo. A kljub temu bo to tehnično zelo, zelo težko izpeljati. Glede tega sem nekoliko skeptičen,« je dejal.
Težava niso le postopki, temveč tudi proizvodne zmogljivosti in dolgi dobavni roki. »Danes je težko dobiti tudi strelivo, saj so čakalne vrste. Ne vem, kje bodo to strelivo dobili, kdo ga bo dostavil in kdo ga bo v tako kratkem času proizvedel,« je ocenil. Drugače pa bi bilo, če bi imelo ministrstvo posamezne posle že pripravljene in bi čakalo le še na zagotovitev proračunskih sredstev.
Medtem ko Sajovic patrio omenja kot nakup, s katerim bi lahko dodatna sredstva porabili še letos, Grošelj opozarja, da podpis pogodbe še ne pomeni, da bi bili oklepniki do konca leta tudi izdelani in dobavljeni. Hitra dobava bi bila po njegovi oceni mogoča predvsem ob nakupu rabljene opreme, meddržavnem dogovoru ali nakupu že izdelanih vozil, ki so na zalogi. V nasprotnem primeru bi se posel izvajal in plačeval še v prihodnjih letih. Časovna stiska bi lahko vplivala tudi na gospodarnost nakupa. »Paziti je treba, da na koncu cene niso nenormalne,« je opozoril Grošelj. Zaradi velikega povpraševanja in omejenih zmogljivosti evropske obrambne industrije bi hitenje z naročili lahko pomenilo slabše pogodbene pogoje in višje cene.
Dokler obrambno ministrstvo torej ne predstavi finančnega načrta in konkretnih projektov, ne bo jasno, ali dodatnih 236,2 milijona evrov pomeni denar za že pripravljene nakupe ali predvsem proračunski prostor za večletne projekte. Pojasniti bo moralo, kaj namerava kupiti, v kateri fazi so postopki, koliko denarja bo izplačanega še letos, kdaj bo naročena oprema dobavljena in kolikšen del obveznosti bo prenesen v prihodnja proračunska leta. Sajovic ocenjuje, da je cilj dveh odstotkov BDP ob velikem nakupu še dosegljiv, Grošelj pa opozarja: »Realno gledano bo zelo, zelo težko ta denar porabiti letos.«