Datumi zdravljenj in pregledov, na katere so mnogi bolniki že sicer čakali zelo dolgo, se ob stavki zdravnikov dodatno oddaljujejo. Z umikanjem soglasij zdravnikov za nadurno delo bi se še bolj. Posamezniki se lahko, če želijo na zdravljenje drugam, obrnejo na druge bolnišnice ali koncesionarje v slovenskem zdravstvu. Mogoče je tudi zdravljenje čez mejo, a morajo v nekaterih primerih del stroškov takšne poti pokriti iz žepa.
Več možnih poti
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bolnikom svetujejo, naj skušajo najprej poiskati izvajalca v Sloveniji. Če ga želijo zamenjati, lahko napotnico prenesejo drugam v dogovoru z izvajalcem, pri katerem čakajo v tem trenutku. V takšnih situacijah je treba namreč napotnico »sprostiti«. »V primeru načrtovanega zdravljenja v tujini pa naj se predhodno dobro informirajo o pogojih za povračilo stroškov,« svetujejo na ZZZS. Kadar se bolniki čez mejo odpravijo neposredno na podlagi v Sloveniji izdane napotnice za ambulantne storitve, lahko na primer računajo le na povračilo stroškov v višini cen takih storitev, ki veljajo v Sloveniji.
Druga možnost zdravljenja v tujini, ki je na voljo ob preslabi dostopnosti v domačem zdravstvu, je čezmejno zdravljenje zaradi predolgih čakalnih dob. ZZZS v teh primerih povrne stroške zdravstvenih storitev v višini cene zdravljenja v javni zdravstveni mreži države, v katero se je odpravil bolnik. Na izrecno zahtevo ZZZS povrne tudi razliko med ceno storitve v javni zdravstveni mreži v državi, kamor se je bolnik odpravil na zdravljenje, in ceno te storitve v javni mreži v Sloveniji. Pri tej možnosti zdravljenja v tujini ZZZS pokrije tudi stroške prevoza, prehrane, spremstva in nastanitve.
Dolgo čakanje v posamezni ustanovi bolniku sicer ne zagotavlja nujno, da mu bodo odobrili zdravljenje v tujini zaradi predolgih čakalnih dob ali da bo uspešno zahteval povračilo po že opravljenem zdravljenju. Na ZZZS zdravljenje v drugi državi EU, državah Evropskega gospodarskega prostora (v tej skupini držav so še Islandija, Norveška in Liechtenstein) oziroma Švici odobrijo, če je najdaljša dopustna čakalna doba presežena pri vseh izvajalcih v Sloveniji. Kadar je zdravljenje na vsaj enem mestu v javnem zdravstvu na voljo v dopustnih rokih, ZZZS ugotavlja še, ali je v konkretnem primeru presežen razumen čas. Ali bi posameznik glede na svoje zdravstvene težave čakal predolgo, preverjajo od pacienta do pacienta, pojasnjujejo na ZZZS. Kadar to čas dopušča, je smiselno še pred potjo na bolnišnično zdravljenje v tujini vložiti vlogo za prehodno odobritev. Ena od prednosti takšne poteze je, da bolniku plačila čezmejnega zdravljenja zaradi predolgih čakalnih dob ni treba založiti iz žepa, kot bi moral v primeru naknadnih povračil. Postopki so podrobneje pojasnjeni na spletni strani Nacionalne kontaktne točke (http://www.nkt-z.si, elektronska pošta je kontakt@nkt-z.si in telefonska števila 01/30 77 222).
V osnovnem zdravstvu za zdaj redki umiki
Umik soglasij za nadurno delo se večinoma ne bo poznal takoj. Z izjemo dveh bolnišnic, kjer še ni jasno, kdaj začnejo preklici učinkovati, so ostale bolnišnice napovedale uveljavitev z začetkom marca, so včeraj sporočili z ministrstva za zdravje. Kako naprej, pa se bodo odločali, ko bo znano število preklicanih soglasij. Koalicijski poslanci so medtem predlagali preverjanje, ali so ob preklicu soglasij za nadurno delo še izpolnjeni pogoji za delo zdravnikov pri drugih izvajalcih. Da bi lahko posegli v popoldansko delo zdravnikov, v teh dneh omenjajo v več zdravstvenih zavodih.
Glede na dosedanje informacije bi umik soglasij za nadurno delo vplival predvsem na delovanje bolnišnic, še zlasti, kadar gre za manjše oddelke. Hkrati gre za okolja, v katerih je soglasja pripravljen umakniti velik del zdravnikov. V Zdravstvenem domu Ljubljana je ta delež za zdaj občutno manjši: soglasje za nadurno delo je po včerajšnjih podatkih umaknilo 13 od 423 zdravnikov in zobozdravnikov. Večjih težav pri načrtovanju dežurstev v tamkajšnji nujni pomoči ta poteza tako za zdaj ne prinaša.
V mariborskem zdravstvenem domu niso bili do včerajšnjega popoldneva seznanjeni z nobenim umikom soglasja za nadurno delo. V primeru številčnejšega umika soglasij zdravnikov zdravstvenega doma bi organizirali dežurne ambulante, prizadeta pa bi bila zlasti preventiva. Umik soglasij bolnišničnih zdravnikov bi lahko na drugi strani vplival na delovanje specialističnih ambulant v zdravstvenem domu, ki so odvisne od njihovega dela. Med njimi so na primer nevrološka, urološka in ultrazvočna ambulanta. »To nas skrbi. Diagnostiko opravljamo praktično za vso regijo,« je povedal direktor Jernej Završnik.
