Zgodba se je dogajala aprila, julija in avgusta 2016. Takrat je Janez Zemljarič prišel na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter želel z ministrom Zdravkom Počivalškom govoriti o projektu, ki sicer izvira iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, »Izolskem otoku«.
O čem je Zemljarič govoril s Počivalškom?
Pred prvim sestankom, aprila 2016, je Zemljarič na ministrstvu pustil svojo vizitko svetovalnega podjetja Eti-par, katerega polovični lastnik je, na julijski sestanek pa je prinesel mapo s predstavitvijo projekta, ki jo je pripravila družba Gorenje projekt. A Zemljarič ni zakoniti zastopnik ne ene ne druge družbe, kar so izrecno povedali v obeh družbah, o čemer pričajo tudi javne evidence, prav tako ni uradno registriran kot lobist. Na ministrstvu medtem niso zahtevali, da se Zemljarič izkaže s pooblastilom družb (pravijo, da tega niso storili, ker so ga poznali), pa tudi uradnega zaznamka o sestankih niso spisali, so pa prijavili lobistični stik. Počivalšek je komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) povedal, da je Zemljariča sprejel, ker se »sreča z vsemi, ki imajo kakšno zanimivo idejo. Rdečimi, črnimi, belimi, zelenimi.«
Zemljarič je sicer kasneje zanikal, da bi lobiral kot zastopnik omenjenih družb, o čemer navsezadnje priča tudi vizitka, in trdil, da je bil na ministrstvu kot zastopnik družbe Urbana prenova Izola. V KPK tega pojasnila niso sprejeli, saj pravijo, da so na ministrstvu sami zaznali, da je lobiral za Gorenje projekt. Kajti prav to, v imenu koga je lobiral, je ključno.
KPK je namreč kasneje ugotovila, da je Zemljarič kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prav s tem, ker ni zakoniti zastopnik omenjenih družb, niti ni registriran kot lobist in je torej želel nedovoljeno vplivati na odločevalce. Zakon sta kršili tudi obe javni uslužbenki, ki sta prisostvovali sestanku, državna sekretarka na ministrstvu Eva Štravs Podlogar in Dijana Madžarac, in sicer s tem, ko sta sprejeli osebo, ki ni lobist, z namenom, da vpliva na določene zadeve. Tak sestanek bi morali odkloniti.
Domnevno je enako kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije KPK ugotovila tudi zoper Počivalška. A tega ne vemo, ker je pred objavo ugotovitev na spletni strani KPK minister v odstopu sprožil pritožbo in z začasno odredbo dosegel, da je prvostopenjsko sodišče v Celju zadržalo objavo ugotovitev KPK v njegovem primeru. Na tak način je Počivalšek preprečil, da bi javnost izvedela, kaj je KPK ugotovila v zvezi s sestanki med njim in Zemljaričem.
Toda zakaj vendarle vse to vemo?
KPK je zaobšla zakon in medijem poslala ugotovitve v zvezi z vsemi drugimi navzočimi na sestankih, torej Evo Štravs Podlogar, Dijano Madžarac in Janezom Zemljaričem, ter sodbo upravnega sodišča. Medijem je poslala tudi vsebino svoje pritožbe zoper sodbo. Iz vseh dokumentov lahko sklepamo o ugotovitvah, ki jih je sprejela zoper Počivalška.
Ob tem so v KPK opozorili na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki kot eno ključnih nalog KPK opredeljuje določitev pogojev za lobiranje ter zagotavljanje transparentnosti lobiranja, ki bo podpiralo dobre, omejevalo in kaznovalo pa neetične prakse. Opozorili so, da je KPK o svojih odločitvah vselej obveščala javnost, saj »želi krepiti učinkovito delovanje pravne države in tudi preprečevati njeno ogrožanje s koruptivnimi dejanji in neetičnimi praksami v javnem sektorju«. KPK je prepričana, da je sodišče »neutemeljeno onemogočilo obveščanje javnosti ravno v času oblikovanja nove vlade«. V pritožbi sklepa navajajo, da Počivalšek ni utemeljil in dokazal, kako konkretno bi mu objava ugotovitev nepopravljivo škodila.
Tisto, kar ni izrečeno
Ob tem ni nepomembno, da so sestanek pravzaprav že leta 2016 razkrili mediji, saj je fotograf Reporterja Zemljariča avgusta tistega leta nepričakovano srečal pred ministrstvom.
Zato je pri vsem skupaj zanimiv časovni element; Zemljarič je sestankoval na ministrstvu poleti 2016, ministrstvo je o tem tudi prijavilo lobistični stik, KPK pa je primer končala šele 16. maja letos in torej šele pred dvema mesecema vsem vpletenim poslala svoje ugotovitve. Počivalšek jih je prejel 29. maja 2018 in se nanje takoj pritožil. V pritožbi je zapisal, da bi mu objava škodila »tako z vidika ugleda, ki ga uživa v javnosti, kot z vidika njegovega trenutnega položaja oziroma funkcije in hkrati z vidika možnosti, da v bodoče opravlja odgovorne javne funkcije«. Minister v odstopu se je torej bal, sklepamo, da bi mu ugotovitve, ki bi jih KPK objavila dva tedna pred državnozborskimi volitvami in ki se sicer nanašajo na dogodke izpred dveh let, škodile pri njegovem volilnem rezultatu in tukaj bi lahko nastala nepopravljiva škoda. Te nepopravljive škode pa Štefanec ne priznava in trdi, da je interes javnosti pri tem pomembnejši.
