Polemiko je sprožil Jelko Kacin, veleposlanik in slovenski stalni predstavnik pri zvezi Nato, rekoč, da bo Luka Koper sodelovala pri projektih Nata. Od tod so vzniknile prve špekulacije o Natovi logistični točki v Luki Koper. Zmedo je v diskurz vnesla nekdanja obrambna, danes pa pravosodna ministrica Andreja Katič, ki o Natovi logistični točki v Luki Koper nič vedela ničesar, še manj je kar koli vedel Karel Erjavec, nekdanji zunanji, danes pa obrambni minister. O luškem sodelovanju z Natom ni vedel nič niti prvi mož Luke Koper Dimitrij Zadel. Toda skozi koprsko pristanišče bodo nedvomno prevažali vojaško opremo ameriške vojske.
O čem se torej dogovarjajo v Luki Koper?
Luka Koper se dogovarja o (komercialnem) poslu z ameriško vojsko, ki bi ga izvedli jeseni ali spomladi, so potrdili v pristanišču in na obrambnem ministrstvu. Dogovor, ki še ni sklenjen, zadeva transport vojaške opreme. Luka Koper kot ponudnik storitev bi lahko torej s tem poslom zaslužila, zato, pravijo, so zanj zainteresirani. Ne glede na komercialno naravo posla so predstavniki slovenskega obrambnega ministrstva sestanku ameriške vojske in predstavnikov Luke Koper prisostvovali, saj gre za prevoz posebnega tovora, vojaške opreme, ki ga bo morebiti treba zavarovati oziroma zagotoviti dovoljenje za njegov prevoz in drugo logistično podporo, za kar bodo poskrbeli na ministrstvu, »seveda če bo sklenjen poslovni dogovor«, so pripomnili. Nekdanji minister za zunanje zadeve Erjavec v to zadevo ni bil vključen, saj prevoz tovora ni pristojnost zunanjega ministrstva.
Takšni pogovori ameriške vojske potekajo tudi z drugimi pristanišči, navsezadnje tudi z drugimi logističnimi podjetji v regiji. »Premiki sil in sredstev tujih oboroženih sil po nacionalnem ozemlju so stalnica in rutinski dogodek še iz časov razmeščanja in menjave sil OZN, Nata in EU na območju Kosova ter Bosne in Hercegovine, v zadnjem času pa sodelovanja na raznih mednarodnih vajah. Luka Koper že ima izkušnje s tovrstnimi transporti,« so pojasnili na obrambnem ministrstvu. V Luki Koper podrobnosti o tem, s katerimi vojskami so v preteklosti že sodelovali, ne razkrivajo, potrjujejo le, da imajo izkušnje. »Navsezadnje smo prevažali tudi že jedrske odpadke,« dodajajo.
Luka Koper ni edina
»Z morebitnim poslovnim dogovorom med Luko Koper in ameriško vojsko se za luko ne bi nič spremenilo – ne v varnostnem ne v kakršnem koli drugem pogledu. Enako velja za mesto Koper. Gre torej izključno za poslovno logistično storitev,« poudarjajo na obrambnem ministrstvu. Vsekakor pozdravljajo vzajemne pozitivne učinke tega posla, saj je »uporaba logističnih zmogljivosti Slovenije v takšne namene skladna tudi z nacionalnimi načrti podpore države gostiteljice, ker hkrati omogoča tudi urjenje postopkov premikov tujih oboroženih sil prek nacionalnega ozemlja«.
V prevozu vojaškega tovora bi lahko sodelovale tudi Slovenske železnice. V družbi se pogovarjajo in dogovarjajo za komercialne posle z več logističnimi podjetji, med drugim tudi z nemškim logističnim velikanom podjetjem Schekler, ki je spomladi preverjal vzdržljivost in prepustnost železniške proge, predorov, nosilnost nadvozov in mostov ter kapacitete lokomotiv in vagonov, je povedal generalni direktor Dušan Mes. Schekler je eden največjih in tudi najbolj zanesljivih logistov v Evropi in prevaža tudi vojaški tovor. S tem bi nemara lahko bilo povezano njihovo preverjanje zanesljivosti slovenske železniške infrastrukture, a v Slovenskih železnicah konkretnih poslov s potencialnimi partnerji ne komentirajo. Dogovor sicer še ni bil sklenjen, a tudi če bo, to za Slovenske železnice ne bo kaj posebnega, saj je družba v preteklosti prav tako že sodelovala pri podobnih transportih vojaškega tovora, a v manjšem obsegu, dodaja Mes.
Vaje zveze Nato in Luka Koper?
Pripadniki Slovenske vojske bodo medtem konec oktobra in v začetku novembra sodelovali na Natovi vaji Trojni stik 2018 (Trident Juncture 2018) na Norveškem. Vaje se bodo udeležili tudi pripadniki oboroženih sil Črne gore, ki jim bo Slovenska vojska zagotavljala logistično podporo, »zlasti pri premiku v državo gostiteljico, Kraljevino Norveško, in pri vrnitvi«, pojasnjujejo na obrambnem ministrstvu. Tukaj nastopi Luka Koper. »Premik materialnih sredstev slovenskega in črnogorskega kontingenta na Norveško bo potekal prek Luke Koper,« so dodali.
Luka Koper pa zaradi tega ne bo vojaško oporišče zveze Nato, niti njena logistična točka, prav tako ne bo imela nikakršne vloge pri vojaški vaji na Norveškem, zatrjujejo tako na obrambnem ministrstvu kot v Luki Koper. Slovenski vojski mora družba ponuditi podporo pri logističnem premiku vojaških sil in sredstev že zaradi določil koncesijske pogodbe, ki določa: »Koncesionar se zavezuje zagotavljati uporabo nujne operativne pristaniške infrastrukture za uresničevanje izkazanih obrambnih in varnostnih potreb ter priveze namenskih plovil Slovenske vojske ter namestitev vojaških oseb in opreme za potrebe izvajanja obrambnih in varnostnih nalog najmanj v obsegu, kot to zagotavlja na dan podpisa te pogodbe.« Poseben dogovor zato niti ne bi bil potreben.
