Predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin natančneje določa modele vrednotenja in na novo ureja sodelovanje lastnikov nepremičnin pri oblikovanju modelov vrednotenja ter pri ugovoru zoper posplošeno tržno vrednost. Novosti, ki jih prinaša novi predlog, bodo po navedbah ministrstva odpravile pomanjkljivosti starega, tudi ustavno spornega zakona. Nepremičninarji so soglasni: skrajni čas je za posodobitev zakonodaje.
V zakonskem predlogu so natančneje določili pogoje in merila za sistem množičnega vrednotenja nepremičnin. »Jasnejša merila za množično vrednotenje nepremičnin so vsekakor dobrodošla,« pravi Predrag Todić, direktor družbe Ljubljana nepremičnine. Dodaja, da je bil stari zakon preveč ohlapen in da vrednotenje nepremičnin po starem ni vedno odražalo resničnega stanja. »Glavni problem so še vedno pomanjkljivi in nepravilni podatki, ki so jih ljudje dajali ob popisu nepremičnin,« ocenjuje direktorica družbe Stan nepremičnine Stanka Solar, ki meni, da bo treba najprej popraviti te podatke, če naj bi bili ti še naprej podlaga za množično vrednotenje nepremičnin.
Davek na nepremičnine naj bi prvič plačali leta 2020
Z novim zakonom bi pridobili tudi lastniki nepremičnin. Pravno varstvo naj bi zakon uredil v dveh fazah. Prva bi bila vezana na sam postopek vrednotenja, druga pa na izračun vrednosti nepremičnine, so pojasnili na ministrstvu. V postopku javne razgrnitve predlogov modelov vrednotenja bi tako lastniki nepremičnin lahko dajali predloge in pripombe. »Novi zakon bi lastnikom zagotovil ustrezno pravno varstvo, strokovno podporo, transparentnost in enakopravno obravnavo,« je prepričana Solarjeva, ki pravi, da zakon upošteva tudi mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, kar pomeni, da bo treba naše modele ustrezno uskladiti z mednarodnimi.
Prvi izračuni posplošene vrednosti nepremičnin, ki bodo znani prihodnje leto jeseni, bodo tudi osnova za odmero davka na nepremičnine. Tega naj bi prvič plačali leta 2020. Na posplošeno tržno vrednost bi lastniki nepremičnin po novem zakonu vplivali tako, da bi podatke v javnih evidencah, dostopnih tudi na spletu, ažurno prilagajali resničnemu stanju nepremičnine.
Tudi po ocenjeni vrednosti nepremičnine bi lastniki lahko povišali ali znižali posplošeno tržno vrednost, in sicer z dokazovanjem posebnih okoliščin. Po zakonu mednje sodijo na primer nevarnost plazu, ekološke nesreče, čezmeren hrup, (ne)ugodna lega, velike konstrukcijske napake in poškodbe. Posebne okoliščine bodo lastniki lahko uveljavljali le, če bodo te na vrednost nepremičnine vplivale za več kot dvajset odstotkov. Dokazovali naj bi jih s predložitvijo individualne cenitve; o upravičenosti pritožb bi najprej odločala geodetska uprava. Če tam posebnih okoliščin ne bi ugotovili, bi se lastniki lahko pritožili še enkrat. Takrat bi o upravičenosti ugovora odločala posebna strokovna komisija.
Odpravili bodo stare težave
»Potrebna bi bila tudi ažurna evidenca sprememb v zvezi z nepremičninami, ki vplivajo na njihovo vrednost,« meni Solarjeva. Toda novi zakon bo treba uskladiti tudi z uvedbo nove davčne reforme in zakonom o davku na nepremičnine. Predrag Todić upa, da bo nov zakon rešil vsaj nekatere stare težave. »V enem stanovanjskem bloku imamo dve enaki stanovanji. Eno je bilo pred kratkim prenovljeno, v drugega pa lastniki niso vlagali nič. Njuna cena je bila doslej po Gursu zaradi neokretnih modelov vrednotenja enaka,« razlaga Todić in dodaja, da je v takih primerih pri prodaji prihajalo do nesoglasij, težave pa so imeli tudi kupci pri najemanju kreditov. »Čeprav so novosti, ki jih prinaša predlog novega zakona, korak v pravo smer, se bodo šele na terenu pokazale njegove pomanjkljivosti,« še dodaja Todić.
