Ladjedelnica 3. maj 1905 se sooča z vrsto izzivov: oprema in dvigala so zastareli, obala je poškodovana zaradi neviht, kadrovski primanjkljaj je kroničen, naročila pa niso zadostna za zagotovitev stabilnega prihodka, piše Novi list.
Dušan Šešok poudarja, da starost zaposlenih ni problematična, temveč mentaliteta, ki čaka na upokojitev. »Verjamem, da bo 3. maj 1905 edina preživela ladjedelnica nekdanje velike četverice na Hrvaškem. Vidimo potencial, vidimo posle, saj povpraševanje po velikih ladjah obstaja,« je dejal.
Cilji nove uprave so reorganizacija 442 zaposlenih, preoblikovanje delovne kulture in stroga kontrola stroškov. »Izgubo bo treba zmanjšati. Vsak mora biti odgovoren za učinkovitost. Želimo dati priložnost vsem zaposlenim, vendar bomo za tiste, ki je ne bodo izkoristili, morali poiskati druge rešitve,« je jasen Šešok.
Investicije in finančna strategija
Kratkoročno je predvidena investicija od 5 do 10 milijonov evrov za nujna vlaganja v opremo, da proizvodni proces ne trpi. Dolgoročno pa skupina načrtuje več kot 100 milijonov evrov investicij za modernizacijo ladjedelnice in infrastrukture. Neposredne državne pomoči ne pričakujejo, a Šešok opozarja, da je evropska komisija spremenila dosedanji pristop do ladjedelništva, kar bo dolgoročno omogočilo enake možnosti financiranja kot druge strateške industrije.
Glede kreditiranja velikih projektov, kot so ladje v vrednosti od 50 do 70 milijonov evrov ali več, Šešok pravi, da poznajo možne modele financiranja, vendar bodo konkretni pogovori sledili ob približevanju novih pogodb.
Kadrovske potrebe in sodelovanje
Za stabilno poslovanje ladjedelnice je nujno okrepiti tehnični oddelek z novimi inženirji, ki bodo preverjali projektno dokumentacijo in sodelovali pri njeni implementaciji v proizvodnjo. Šešok izpostavlja izkušnje svojega šibeniškega projekta, kjer so ustvarili močan projektni tim, ki je sposoben reševati »ozka grla« v sistemu velikih ladjedelnic.
Iskra je prav tako odprta za sodelovanje s sosednjimi podjetji, kot so Viktor Lenac, Luka Rijeka in Rijeka Gateway, da bi ustvarili nove posle in povezave v regiji.
Ladje in prihodnji projekti
Prevzem ladjedelnice ni bil pogojen z gradnjo dveh korvet za hrvaško mornarico, o katerih se govori. »Imamo dovolj povpraševanja po civilnih in komercialnih ladjah. Posel v zvezi z gradnjo korvet je zanimiv, a naša odločitev o nakupu ladjedelnice ni bila vezana nanj,« je pojasnil Šešok.
Če bo mogoče dokončati tri vojaške ladje iz splitske ladjedelnice, se bodo na razpis zagotovo prijavili, a po njegovih besedah je glavni poudarek tudi pri tem poslu na ladjedelniškem obratu v Šibeniku.
S prevzemom in načrtovanimi investicijami si Iskra prizadeva ohraniti dolgoletno tradicijo ladjedelnice 3. maj 1905 ter jo narediti konkurenčno na mednarodnem trgu.
