Kako bi za hrbtenico države skrbele parlamentarne kandidatke?

Stranke, ki se podajajo na prihajajoče volitve, področje infrastrukture in energetike obravnavajo zelo različno. Nekatere so svoje prioritete zelo podrobno razdelale in predlagajo konkretne ukrepe, pri drugih so cilji zastavljeni na splošno, z večinoma predvidljivimi poudarki in brez inovativnih rešitev.

1.SDS: Janša bi premog kuril do leta 2040

Program Slovenske demokratske stranke na področju železniške in cestne infrastrukture nima poglobljenih poudarkov. Stranka pod predsedstvom Janeza Janše obljublja nadaljevanje gradnje na 3. razvojni osi na Koroškem in nadaljnje širjenje najbolj obremenjeni avtocestnih odsekov z dodatnimi voznimi pasovi. »Odpravili bomo prometne zastoje,« napoveduje SDS. »Povezali bomo Slovenijo. Brez zastojev na avtocestah. Brez zastojev na železnicah. In prek modernega in dostopnega javnega potniškega prometa.«

Slovenija mora ohraniti nadzor nad lastnimi energetskimi viri, poudarja SDS. »Energetska politika mora služiti ljudem – ne ideologiji,« sporoča in napoveduje, da bi ob hkratnem vlaganju v sodobnejše in okoljsko učinkovitejše tehnologije podaljšala rabo premoga do leta 2040. Pod sedanjo vlado sprejeti zakoni predvidevajo, da bodo v Velenju leta 2033 dokončno prenehali izkopavati premog. SDS podpira ukinitev kuponov​ CO₂, »ki po nepotrebnem bremenijo državljane in industrijo«. Kakšno stališče zavzema SDS pri gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK 2), njen program ne razkriva.

2. Gibanje Svoboda: železnica je hrbtenica mobilnosti

»Če se blago ustavi v Luki Koper ali če delavec stoji v zastoju pred Ljubljano, izgublja vsa Slovenija,« ugotavljajo v Gibanju Svoboda. V svojem programu napovedujejo infrastrukturne ukrepe, ki bodo sistematično zmanjševali odvisnost od osebnega avtomobila in cestnega tovornega prometa.

Po njihovem prepričanju je železnica hrbtenica mobilnosti. Dvotirnost drugega tira med Divačo in Koprom napovedujejo do leta 2030, prav tako pripravo dokumentacije za traso nove hitre železnice med Ljubljano in Mariborom. Predvidevajo tudi gradnjo drugega tira do Kranja in do Ivančne Gorice ter dvotirnost kamniške proge z novim odcepom do Letališča Jožeta Pučnika.

Na področju cestne infrastrukture v stranki preučujejo možnosti širitve celotnega avtocestnega križa, napovedujejo nadaljevanje gradnje na 3. razvojni osi ter širitev ljubljanskega obroča. Gibanje Svoboda bi med drugim spodbujala še letalsko povezljivost in preučila možnost ustanovitve slovenskega ladjarskega podjetja.

Na področju energetike izpostavlja gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Podpirajo jo pod pogojem, če bodo zagotovljeni najvišji varnostni standardi in ustrezna ekonomika projekta. Priporočajo hibridni model financiranja, ki združuje prednosti državnega financiranja in fleksibilnost projektne družbe.

3. SD: državna jamstva za vlaganja v obnovljive vire energije

Program Socialnih demokratov 2026–2030 za mir, razvoj in blaginjo se niti na splošno ne posveča infrastrukturnemu področju ali vlaganjem v energetsko infrastrukturo. Beseda infrastruktura se v njem pojavi zgolj pri posameznih izhodiščih, denimo pri podpori vlaganjem v šolsko infrastrukturo in v infrastrukturo za starejše, kot tudi pri vlaganjih v javno zdravstveno infrastrukturo za skrajševanje čakalnih dob. Stranka bi odpravila energetsko revščino. Konkretno kako, ne razkrije. Socialni demokrati bi uzakonili jamstva države za vlaganje državljanov v obnovljive vire energije. Projekta JEK 2 njihov program ne omenja.

4. Demokrati. Anžeta Logarja: JEK 2 je prvorazredni strateški projekt

Najbolj podroben program na infrastrukturnem področju so objavili Logarjevi demokrati. Med drugim načrtujejo pripravo dolgoročnega investicijskega načrta do leta 2040 za kritično prometno in socialno infrastrukturo. Strateške projekte državnega pomena – tozadevno izrecno omenjajo črpalno elektrarno Kozjak – bi uvrstili v zakon o razvoju Slovenije. Vzporedno bi pripravili zakonodajni sveženj, ki bi omogočal prednostno obravnavo po »hitri stezi«.

V prihodnjih petih letih bi najbolj obremenjene avtocestne odseke razširili s tretjim voznim pasom. Nadaljevali bi gradnjo 3. razvojne osi ter rekonstrukcijo in posodobitev mostov in viaduktov na glavnih prometnih koridorjih. Na področju železniške infrastrukture bi nadaljevali njeno nadgradnjo in elektrifikacijo, zgradili bi železniško povezavo do brniškega letališča in zagotovili dvotirnost med Divačo in Koprom. Na letališču Jožeta Pučnika bi nadgradili stezo in širili terminale ter zgradili logistični center, ob mariborskem letališču bi uredili logistično cono s hitro povezavo z avtocesto in železnico.

Na področju energetike Logarjevi demokrati stavijo na pragmatizem. »Brez pravočasnih odločitev nam grozi visoka uvozna odvisnost,« opozarjajo. Zagovarjajo kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov. Ključni odločitvi sta podaljšanje obratovanja NEK do leta 2063 in pospešitev projekta JEK 2 s ciljem priklopa v omrežje, in sicer najpozneje do leta 2040. JEK 2 je prvorazredni nacionalni strateški projekt. V dolgoročni načrt vključujejo razvoj malih modularnih reaktorjev (SMR).

Zavezujejo se k izstopu iz premoga do leta 2033, vendar bi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj pustili v hladni strateški rezervi do priklopa JEK 2. »To je ključna varovalka proti proizvodni vrzeli in energetskim krizam,« so prepričani.

Sočasno bi pripravili zavezujoče državne prostorske načrte za vetrne elektrarne in za polnilno infrastrukturo za e-mobilnost, pospešili bi prehod sistemov ogrevanja na obnovljive vire, subvencionirali bi postavitev sončnih elektrarn v kombinaciji z baterijskimi hranilniki …

5. Levica in Vesna: brez fosilnih izgovorov

Infrastrukturne prioritete so razpršene po programskih izhodiščih Levice in Vesne. Na področju mobilnosti stranki napovedujeta uvedbo hitrega in pogostega potniškega železniškega prometa, kar bi bil največji infrastrukturni in logistični projekt naslednjega mandata.

Spodbujata povezovanje kmetov in omogočanje lažjega investiranja v skupno infrastrukturo za odpornost proti podnebnim spremembam (namakalni sistemi, mreže proti toči, skupna skladišča in logistika). Obrambne izdatke bi preusmerili v dvojno rabo za zagotavljanje kritične infrastrukture. Načrtovali in zaščitili bi kritično infrastrukturo pred podnebnimi tveganji.

Na področju energetike bi TEŠ že do leta 2032 nadomestili s celovito solarizacijo Slovenije. »Brez novih fosilnih izgovorov,« poudarjata Levica in Vesna. Njun program predvideva nadgradnjo elektroenergetskega omrežja in postavitev skupnostnih hranilnikov energije, gradnjo vetrnih elektrarn bi dovolili le ob obveznem solastništvu in s soglasjem občin. Povečali bi vlaganja v geotermalno energijo, na področju jedrske energije bi najprej podaljšali varno obratovanje NEK do leta 2062 ter opravili presojo smiselnosti ter vzdržnosti projekta JEK 2 skupaj z enakovredno obravnavo alternativnih rešitev. »Šele takrat lahko organiziramo posvetovalni referendum – ne prej,« pravi njun program.

6. NSi, SLS in Fokus: regionalne hitre ceste za razvoj podeželja

Infrastruktura ni zgolj sistem cest, železnic in objektov, uvodoma poudarjajo NSi, SLS in Fokus. »Infrastruktura je del vsakdanjega življenja ljudi in temelj regionalne enakopravnosti, socialne pravičnosti in kakovosti življenja.« Razvoj infrastrukture bi temu primerno moral biti policentričen, »brez nenehnih prekinitev, političnih eksperimentov in izgubljenih let«.

Program ugotavlja, da je nujna pospešitev postopkov umeščanja strateških infrastrukturnih projektov v prostor. Stranke zagovarjajo širitev preobremenjenih avtocestnih vpadnic in gradnjo regionalnih hitrih cest, ki bi spodbudile razvoj podeželja. Zgradile bi krajše dvotirne železniške odseke in izogibališča za hitro povečanje zmogljivosti in zmanjšanje zamud. V prometnih konicah bi tovorni promet preusmerjali »v preostale razpoložljive zmogljivosti«. Širili bi mestne vpadnice in druge prioritetne odseke. Zgradili bi hitro železniško povezavo Ljubljana–Maribor, okrepili bi letalski in pomorski promet. Za strateške infrastrukturne projekte bi bila odgovorna vlada, postopke bi pospešili z interventnim zakonom, napoveduje strankarski trojček.

Energetika ni programska prioriteta v dokumentu trojčka, ki skupaj nastopa na volitvah. NSi se v zvezi s tem sklicuje na svoj program iz leta 2022. V njem piše, da se mora zeleni prehod izvesti odločno, a hkrati premišljeno. Vsako proizvodno enoto električne energije na fosilna goriva bi bilo treba pred ukinitvijo nadomestiti z novimi obnovljivimi viri. Projekt JEK 2 podpirajo. Pred štirimi leti so predlagali tudi gradnjo sončnih elektrarn na degradiranih območjih ter prepoznali neizkoriščen potencial geotermalne energije, rek in vodotokov ter vetrne energije, ki so jo v programu označili za dragoceni vir.

7. Prerod, Pirati in Resni.ca: vsi so za jedrsko energijo

Infrastruktura je hrbtenica države, ugotavljajo v Prerodu; določa kakovost življenja, povezuje regije, omogoča razvoj in zmanjšuje razlike. Slovenija mora v prihodnjem desetletju izvesti strateški infrastrukturni preboj, ki nas bo iz zastarele podobe premaknil med sodobno povezane evropske države. Ta preboj bi stranka Vladimirja Prebiliča dosegla z oblikovanjem neodvisnega infrastrukturnega sklada ali agencije, ki bo odgovorna za pripravo, izvedbo in nadzor velikih projektov.

Na področju energetike zagovarja pospešeno zmanjševanje rabe fosilnih goriv, povečanje deleža obnovljivih virov ter razvoj pametnih omrežij in priklopov hranilnikov energije. »Jedrska energija ostaja del energetske mešanice, saj zagotavlja stabilno in nizkoogljično proizvodnjo elektrike,« pravijo v Prerodu. Cestni promet na fosilna goriva bi nadomeščala z javnim prevozom, električno mobilnostjo, železnicami in drugimi rešitvami z manjšim okoljskim odtisom.

Resni.ca bi ukinila elektronsko vinjeto in se vrnila k nalepki. Nekdanje rudarske regije bi preobrazila v središče za baterijske tehnologije, vodikov pogon in komponente za jedrsko industrijo (JEK 2). Zeleni prehod označuje kot škodljivo ideologijo, zato se zavzema za nadaljnjo uporabo fosilnih goriv, predvsem zemeljskega plina. Obnovljive vire bi v stranki Resni.ca uporabljali le, če so ekonomsko in okoljsko upravičeni. Slovenijo bi priključili raziskavam pridobivanja energije s pomočjo torija. Podpirajo izgradnjo JEK 2, ki je projekt vrhovnega nacionalnega pomena.

Stranka Pirati bi dala prednost investicijam v sodobno trajnostno mobilnost. Železnice bi pospešeno elektrificirali, in sicer na izmenični tok, kar bi omogočalo boljšo zmogljivost in lažje vključevanje v evropske železniške sisteme. Železniško omrežje bi nadgradili s tivolskim lokom, uvedli bi enotni sistem za nakup vozovnic za vse oblike javnega potniškega prometa in mednarodnih vozovnic. Cene javnega prevoza bi znižali za polovico, obenem predlagajo paket reform za hitrejši razvoj kolesarstva, med drugim z gradnjo kolesarskih supercest.

Na področju energetske infrastrukture podpirajo gradnjo novih jedrskih elektrarn. »Ključno je, da se o takšnih projektih odloča pregledno, odgovorno in z mislijo na desetletja vnaprej,« piše v programu Piratov, ki stavijo tudi na lokalno nizkoogljično proizvodnjo. Sončne elektrarne bi gradili na degradiranih območjih in industrijskih površinah.

Aleksander Mervar, direktor Elesa

Brez pospešenih vlaganj omrežje ne bo kos elektrifikaciji

Področje energetike se je v zadnjih nekaj letih bistveno spremenilo; odjemalci smo postali proizvajalci in proizvajalci odjemalci. Omrežje, ki smo ga gradili celo minulo stoletje, spremenjenim načinom porabe in izrazito povečani elektrifikaciji ne bo več kos. Potrebna bodo pospešena investicijska vlaganja in posodobitve. Omrežnina ostaja edini sistemski vir za financiranje investicij v distribucijsko omrežje in nesporno dejstvo je, da se bo morala višina iz tega naslova zbranih sredstev v prihodnjih letih drastično povečati. Sam sem hkrati tudi zagovornik prilagoditve metodologije, ki jo za sistemskega operaterja določa regulator. Menim, da v prihodnjih letih ne bo treba povečati tarif za uporabo prenosnega omrežja, saj ocenjujemo, da bomo primanjkljaj še lahko pokrivali iz prihodkov od dražb za čezmejne prenosne zmogljivosti.

Drug nujni ukrep je povezan z nadzorom vse večjega števila obnovljivih virov energije, predvsem sončnih elektrarn. Te v zadnjih letih izpodrivajo konvencionalne elektrarne, ki so sistemsko bistveno bolje nadzorovane. Obnovljivi viri energije oziroma njihova neodzivnost glede na potrebe v sistemu operaterju povzročajo vse več (sistemskih) izzivov. Bojazen, da se sončne elektrarne v kritičnih stanjih ne bodo ustrezno odzvale, operater pa hkrati ne bo mogel učinkovito vplivati na njihovo proizvodnjo in s tem na uravnavanje sistema, postaja vse bolj je realna. Zato bi moral operater dobiti možnost vplivanja na njihovo proizvodnjo (na njihov vklop in izklop).

Z upravnega vidika zagovarjam nadaljnjo konsolidacijo elektroenergetskega sektorja, ki se je pričela konec leta 2022 s pripojitvijo družbe Sodo k družbi Eles in ustanovitvijo kombiniranega sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega omrežja. S to združitvijo je bil narejen prvi od dveh korakov temeljitega preoblikovanja slovenske elektroenergetike. Ključni korak bi bil narejen šele s prenosom upravljanja ter optimizacijo petih elektrodistribucijskih podjetij iz SDH bodisi na resorno ministrstvo bodisi pod okrilje sistemskega operaterja.