Predsedniška kandidatka Maja Makovec Brenčič bi volilno pravico podelila vsem, ki so dopolnili šestnajst let, in s tem »mlade spodbudila k aktivnemu državljanstvu«. Idejo je takoj pograbil Mladi forum SD, ki je včeraj predsedniški kandidatki že predal formaliziran predlog za začetek postopka za spremembo tistega dela ustave, ki opredeljuje pridobitev volilne pravice. Aleš Primc, vodja volilnega štaba Angelce Likovič, bi medtem volilno pravico podelil že najstnikom, ki so dopolnili 14 let. »Prej pa naj za svoje otroke volijo starši,« je zapisal.
Po slovenski ustavi ima vsak polnoleten državljan pravico voliti in biti voljen. Znižanje starostne meje je že leta 2011 državam članicam priporočil Svet Evrope. To bi lahko bil eden od ukrepov, ki bi pripomogel k večji vključenosti mladih v demokratične procese, a le če bi se mladi volitev udeležili. Po statistiki sodeč so tovrstni obeti klavrni.
Pri najmlajših volilna udeležba najnižja
Volilna udeležba, če sklepamo po državnozborskih volitvah leta 2014, je najnižja prav med najmlajšimi volilci, kaže raziskava Politikon, ki jo izvaja agencija Valicon (na vzorcu 5759 anketiran). Na zadnjih državnozborskih volitvah je bila v starostni skupini 18–24 let udeležba 41,5 odstotka, 39,2 odstotka v skupini 25–29 let, in 43,1 odstotka v skupini 30–34 let. Udeležba nato narašča do 80 odstotkov v starostni skupini 60–64 let. »Udeležba med mladimi od 18 do 34 let je bila tako v povprečju 41,4-odstotna, to je za dobro petino manj od povprečja vseh volilcev in skoraj za polovico manj od starostne skupine od 60 do 74 let, kjer je bila udeležba 76,6-odstotna,« razlaga solastnik Valicona Andraž Zorko. »Mladi z neudeležbo dobesedno prepuščajo odločanje najstarejšim.«
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v agenciji Ninamedia. Volilna udeležba starostne skupine od 18 do 25 let je najnižja med vsemi starostnimi skupinami in je okvirno vsaj 2,5-krat nižja kot denimo udeležba tistih nad 60 let. »Nimamo podatkov o tem, kako bi se odzvala starostna skupina med 16. in 18. letom, a bi bila volilna udeležba gotovo zelo podobna ali celo slabša od povprečja najmlajše volilne skupine, saj sledimo zakonitosti, da volilna udeležba narašča premo sorazmerno s starostjo,« dodaja Nikola Damjanić, solastnik agencije Ninamedia.
Nezainteresirani in neinformirani
Udeležba mladih na volitvah je nizka, ker ne verjamejo, da politika odgovarja na njihove interese, je pred časom povedal izredni profesor na Fakulteti za družbene vede UL (FDV) Tomaž Deželan. Nekateri zase menijo, da o kandidatih niso dovolj informirani, drugih pa politika preprosto ne zanima. Alenka Krašovec, prav tako profesorica na FDV, kjer med drugim predava tudi o politični participaciji, pravi, da se mladi že desetletja udeležujejo volitev v manjši meri kot starejši, ta trend pa se v zadnjem času še poglablja. »Argument, ki priča v prid nižanju starostne meje, je, da bi mlade s tem prej vključili v demokratične procese in jim s tem privzgojili navado sodelovanja v njih. Toda, kdaj so ljudje politično zreli za tako odločanje? Empirične raziskave kažejo na pomanjkanje določenih sposobnosti, pa tudi motivacije za udeležbo pri mlajših od 18 let,« pojasnjuje Alenka Krašovec.
Najstniški volilci bi bili uporniki
Politična zrelost je delikaten pojem. Nevroznanost dokazuje, da so odločanja načeloma sposobni že šestnajstletniki, so namreč na vrhuncu kognitivnih sposobnosti, hitrost prenašanja impulzov v možganih je tedaj največja, pojasnjuje Tina Bregant, pediatrinja in nevroznanstvenica. »Raziskave kažejo, da je sposobnost njihovega abstraktnega mišljenja primerljiva z odraslimi. A možgani še niso povsem zreli. Zlasti čelni deli skorje še zorijo, izvršilne funkcije še ne delujejo kot pri odraslih, zrelih možganih,« dodaja. Za najstniško vedenje je značilna razvijajoča se inhibicija, ki se odraža v pregovorni resnicoljubnosti, neizprosni odkritosti, v tem, da ne premislijo, preden spregovorijo. »Zanje je glede na razvitost njihovih možganov tudi značilno, da so nekonformisti, da več in hitreje tvegajo ter ne razmišljajo o posledicah. Bolj verjetno je, da bodo najstniki nasprotovali splošno sprejetim družbenim normam,« dodaja Bregantova. Za ilustracijo navede podvige Ivane Orleanske, ki je pri zgolj sedemnajstih poveljevala francoski kraljevi vojski, pa tudi partizanskih najstniških herojev.
»A volitve so družbeni konstrukt, ne biološka danost – čeprav jih včasih poskušamo tako prikazati,« je dodala Bregantova. Še pred nekaj desetletji so prav z biološkimi dejstvi utemeljevali, da ženske ne smejo imeti volilne pravice. »S tega vidika je torej nižanje starosti za volilno pravico na šestnajsto leto primerljivo dosmrtnemu ohranjanju volilne pravice – gre za družbeni dogovor, ki ne pove veliko o načinu ali zrelosti razmišljanja volilca,« dodaja. Ključni pomislek proti temu, da bi zgodaj pridobili in do smrti obdržali volilno pravico, je sposobnost sprejemanja odgovornih, avtonomnih odločitev, to pa povezujemo s funkcionalno dobro delujočimi možgani. »Tako pridemo do morda bizarnega vprašanja, ki je v luči zadnjih ameriških volitev povsem aktualno: ali je za volitve sploh treba biti razsoden?«
